V Slovenski filantropiji smo pregledali predlog Zakona spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju z dne 7. 7. 2021, v nadaljevanju navajamo ključne pripombe k predlogu zakona:
1) 71.a člen: dosedanjo skupščino zavoda, ki jo sestavlja 45 članov, od tega 20 predstavnikov delodajalcev in 25 predstavnikov zavarovancev, naj bi zamenjal svet zavoda z 11 člani: 4 predstavniki zavarovancev (1 zaposlen, 1 upokojenec, 1 invalid, 1 študent), 3 predstavniki delodajalcev (2 imenujejo delodajalska združenja, 1 imenuje vlada), 4 predstavniki vlade RS). Hkrati so določeni minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati člani zavoda.
Z načrtovano spremembo:
- Vlada posega v najvišji organ zavoda, v katerem doslej ni imela neposrednega vpliva, in sicer tako, da imenuje kar 5 od 11 članov sveta
- Razmerje med predstavniki zavarovancev in drugimi člani sveta je drastično spremenjeno v škodo zavarovancev (4:7, prej 5:4); glede na to, da naj bi Zavod deloval v korist zavarovancev, se pravi prebivalstva, tudi če in kadar te koristi niso skladne z željami kapitala in vsakokratne vlade, je taka odločitev milo rečeno zaskrbljujoča.
- Interesna skupina zavarovancev je v primerjavi z drugimi zelo heterogena, kar bo še olajšalo preglasovanje v primeru razhajanj interesov.
Tudi če se je znotraj ZZZS v preteklosti izkazalo, da je 45-članska skupščina nesmotrno številčna in da so zato postopki sprejemanja odločitev predolgi, rešitev ne more biti vključevanje predstavnikov vlade v proces odločanja, saj to pomeni kvečjemu prevzem nadzora nad sredstvi, ki jih vplačujejo zavarovanci in so namenjeni za njihovo zdravstveno varstvo. Bolj smiselno bi bilo sorazmerno zmanjšati število članov skupščine (npr. na 10:13) in ohraniti dosedanje razmerje, brez vključevanja predstavnikov vlade.
2) 71.b člen: določa minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati člani sveta zavoda. Pozdravljamo pogoja nekaznovanosti, pogoja izobrazbe in delovnih izkušenj pa sta v nekaterih pogledih problematična in premalo jasno opredeljena:
- Zahtevana je »izobrazba univerzitetne druge stopnje ali raven izobrazbe, ki v skladu z zakonom ustreza tej stopnji znanja,« brez kakršnegakoli pojasnila o tem, ali je pomembno področje izobrazbe; nejasno je tudi, kdo je potemtakem lahko predstavnik študentov (zavarovancev), če ta pogoj velja za vse člane sveta zavoda.
- Zahtevanih je petnajst let delovnih izkušenj, brez navedbe področja dela, kar pa je verjetno ključno za uspešno delo v ZZZS. Pogoj je znova problematičen, kar zadeva predstavnika študentov – če naj bo tudi sam študent_ka, ni mogoče pričakovati 15 let delovnih izkušenj. Prav tako je ta pogoj potencialno diskriminatoren do invalidov.
Na kratko, predlog novele Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju učinkovitost procesa odločanja na ZZZS spreminja tako, da vlada prevzema nadzor nad Zavodom, ki upravlja s sredstvi, ki jih državljani vplačujemo za lastno zdravstveno varstvo. Predlog sicer ohranja sodelovanje predstavnikov zavarovancev, a bo imel njihov glas neprimerljivo manjšo težo kakor doslej. O obsegu pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in programih v javnih zdravstvenih zavodih bi po novem predlogu torej lahko skoraj brez nasprotovanja odločala vsakokratna politična oblast. Menimo, da predlagana sprememba nikakor ni v interesu zavarovancev, zato se s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ne strinjamo in predlagamo, da se na ZZZS ohrani skupščinski model upravljanja, dokler ne bo podan ustrezen predlog za reorganizacijo, če je ta potrebna.
