Napočil je čas, da ponovno začnemo upoštevati človekove pravice migrantov, ki bi čez smrtonosne evropske meje želeli priti k nam: pravico do azila in prepoved vračanja. Čas, da Evropa vzpostavi varne in zakonite poti za migrante: solidarnostne sheme preseljevanja, omogočanje združevanja z družinskimi člani, pa tudi delovna dovoljenja. Čas, da na sodobne migracije in migrante pogledamo celoviteje, brez sovražnosti in želje po populističnemu nabiranju političnih točk. Čas, da Evropa sprejme takšne politike in prakse, ki migrantom ne bodo omogočile zgolj zaščite, pač pa jim bodo prinesle možnost za dostojno in dejavno življenje ter soustvarjanje naših skupnosti.
Ob letošnjem mednarodnem dnevu migrantov (18. december), ki je bil razglašen v spomin na sprejetje Mednarodne konvencije o zaščiti pravic delovnih migrantov in članov njihovih družin, želimo ponovno opozoriti na pomen dostojnega dela za migrante. Pravica do dela je ena izmed najpomembnejših človekovih pravic, za migrante pa je možnost dela garancija za dostojno življenje in uspešno integracijo.
Živimo v času demografskih sprememb in posledično vse večje potrebe po aktivnem prebivalstvu oz. ‘delovni sili’. Slovenija bo, v kolikor bo želela preprečiti upad števila delovno sposobnega prebivalstva, po nekaterih projekcijah potrebovala letni selitveni prirast, ki bo presegal 10.000 ljudi. A hkrati živimo v času, ko je pojem ‘ekonomski migrant’ postal žaljivka. Ali so ‘ekonomski migranti’ res tisti, ki nas bodo izkoristili in nam vzeli zaslužek? Mar moramo na periferiji Evrope res pustiti vse tiste, ki iščejo dostojno življenje in ponuditi pomoč le tistim redkim, najbolj ranljivim, ki so preganjani in potrebujejo našo pomoč? Mar lahko ljudi, ki iščejo dostojno življenje, res zvedemo le na kategorije kot so ‘ekonomski migrant’ ali ‘prosilec za azil’? In ali res lahko poskrbimo za svojo prihodnost zgolj znotraj nacionalnih držav, izolirani od ostalega sveta in sami poskrbimo, da nas bo čez desetletje 3 milijone?
