Slovenska filantropija je organizirala že 13. FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF). V Ljubljano in 10 drugih mest po Sloveniji so ponovno prišle projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.
Festival migrantskega filma je v Ljubljani potekal med 20. in 23. junijem v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in na Slovenski filantropiji. Obiskovalci so si festivalske filmske projekcije lahko ogledali tudi v naših poslovnih enotah in partnerskih organizacijah v Črnomlju, Metliki, Mariboru, Ljutomeru, Žalcu, Murski Soboti, Logatcu, Kopru, Ptuju in Gornji Radgoni.
V šestih sklopih – Prezrti, Nasilne meje, Skozi prizmo evropskega rasizma, Rožavska filmska komuna, Ženske na poti in Čez mejo FMF je festival gledalcem ponudil 23 filmov iz 11 držav. Tudi tokrat so bile v ospredju aktualne zgodbe o realnostih tistih, ki so bili prisiljeni svoj dom zapustiti bodisi zaradi vojn, kršitev človekovih pravic, revščine, pohlepa korporacij ali drugih razlogov. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov smo opozorili na nasilne meje, evropski rasizem in ženske na poti.
IZJAVA ZA JAVNOST OB SVETOVNEM DNEVU BEGUNCEV (20. junij)
»Po 30 letih na evropskih tleh ponovno divja vojna in ponovno k nam množično prihajajo begunci. Vmes so se zgodile množične migracije v letih 2015/2016 in rezilna žica na meji, tista rezilna žica, ki simbolizira migrantsko politiko zadnjih let. Pogosto govorimo, da smo v Sloveniji v 90. letih begunce lepo sprejeli: sprejeli smo jih v svoje domove, nudili smo jim različne oblike pomoči, le država se dolgo ni zganila in jim podelila statusa ter jim s tem omogočila vključevanje v družbo. Še lepše je videti situacija danes, ko begunce iz Ukrajine sprejemamo odprtih rok: ponujamo jim nastanitve, humanitarno pomoč, učimo jih slovenščine, ponujamo jim zaposlitve. Sprejeli smo tudi ustrezno zakonodajo, ki jim omogoča status in s tem povezane pravice. Toda ali je tako tudi v praksi? Realnost je takšna, da begunci izjemno dolgo čakajo na status, še dlje na odločbe o dodelitvi pavic. Vojna v Ukrajini bo kmalu izginila z naslovnic časopisov, mi pa bomo na begunce ponovno pozabili. Pozabili bomo, da v nekih odmaknjenih begunskih centrih, v nekih ne-prostorih bivajo ljudje, ki so izključeni in pozabljeni. Nova politika bo z meje odstranila rezilno žico. Ali bo odstranila tudi prepreke v naših glavah? Govori se, da bodo rezilno žico nadomestili droni. Ali bodo ti bolj človeški? Ali bodo omogočali pravičnejši dostop do mednarodne zaščite? Ali bodo spremenili našo percepcijo migrantov? Bodo omogočili bolj odprte meje ali pa bodo predstavljali le novo, sodobno obliko izključevanja?«
– mag. Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije
Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih lahko preberete na spletni strani festivala http://fmf-slovenija.si.
V sredo, 15. junija smo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) organizirali predfestivalski dogodek v sodelovanju z AGRFT in Regionalnim predstavništvom UNHCR za Srednjo Evropo. Po projekciji dokumentarnega filma Žica (The Wire, 2021) je sledila napoved festivala in pogovor z režiserko filma Žica Tiho K. Gudac, predstavnico Regionalnega predstavništva UNHCR za Srednjo Evropo Romano Zidar ter predstavnico festivala Marino Uzelac. Dogodek je potekal v okviru cikla Kinofilm, ki ga organizira AGRFT.
PONEDELJEK, 20. 6.
Festival migrantskega filma smo tradicionalno otvorili v Kinodvoru, letos s projekcijo filma Džungla (The Jungle, 2021). Po projekciji je sledil pogovor z režiserjem filma, Cristianom Natolijem.
Fotografije: Azadeh Hashemzadeh
TOREK, 21. 6.
V Slovenski kinoteki sta bila na sporedu filma iz sklopa Rožavska filmska komuna Hêza (Moč) (2022) in Sezona robid (Dema Dirîrêskan, 2021), po projekciji pa smo se v živo prek ZOOMa pogovarjali s soustanoviteljem rožavske filmske komune Diyarjem Hessom.
Kasneje smo si v Slovenski kinoteki ogledali film iz sklopa Ženske na poti Kar ostane na poti (Lo que queda en el camino, 2021), po projekciji pa se pogovarjali z režiserjem filma, Jakobom Kresetom, in producentko Anniko Mayer.
SREDA, 22. 6.
V sodelovanju z AGRFT smo v okviru cikla Kinofilm oganizirali projekcije kratkih dokumentarnih filmov Obzorniki. Ogledali smo si Obzornik 4517 – Preko vode do slobode (2022), Obzornik 2021 – Tukaj imam sliko (2022) in Obzornik 670 – Rdeči gozdovi (2022). Po projekciji smo se pogovarjali z avtorico filmov Niko Autor.
V sodelovanju s Slovensko kinoteko in z Regionalnim predstavništvom UNHCR za Srednjo Evropo smo v Slovenski kinoteki organizirali projekcijo filma Prime time v zbirnih centrih (Le 20 heures dans les camps, 1993), po kateri je sledil pogovor o sprejemu beguncev v 90. letih in danes.
Fotografije: Azadeh Hashemzadeh
Na dvorišču Slovenske filantropije smo organizirali Kino na prostem. Gostje so si lahko z VR očali (očala virtualne resničnosti) ogledali dva kratka filma in se tako približali begunski izkušnji, po večerji s palestinsko kulinariko pa so bile na vrsti projekcije petih kratkih filmov na platnu.
ČETRTEK, 23. 6.
Zadnji festivalski dan sta bili v Pritličju na sporedu projekciji filmov Kamenje na poti (Steine im weg, 2021) in (Ne)vidni ((In)visible, 2020). Po tem smo se pogovarjali z režiserjem filma (Ne)vidni Anžetom Grčarjem in montažerko Ano Grzetič.
V Slovenski kinoteki smo si ogledali film iz sklopa Ženske na poti Nasim (2021), kateremu je sledil pogovor z režiserjema Olejem Jacobsom in Arnejem Büttnerjem.
Festival smo zaključili ob 21.30 uri v Kinodvoru s filmom Hir vi muv hir vi gruv (Here we move here we groove, 2020) in pogovorom s protagonistom filma. Zaključno projekcijo smo organizirali v sodelovanju s Kinodvorom in Drugo Godbo.
Fotografije: Domen Pal/Kinodvor
