KAJ: Okrogla miza ‘Integracija beguncev na področju zaposlovanja‘ in posvet ‘Izzivi pri zaposlovanju oseb z začasno zaščito’
KDAJ: četrtek, 2. februar med 9.00 in 13.00
KJE: Stegne 23a – konferenčna dvorana Vega
Med iskanjem službe se ljudje ponavadi znajdemo pred mnogimi izzivi, celo ovirami. Slednje so toliko težje premostljive za ljudi iz tujih držav. Med njimi so begunci prav posebej ranljiva skupina, ki pa si želijo v državi gostiteljici najti zaposlitev, saj jim to predstavlja varnost, ki jo zagotovijo sebi, svoji družini. Zaposlitev jim predstavlja tudi vključenost v “normalno” življenje, ki ga živijo v novi državi.
Na okrogli mizo »Integracija beguncev na področju zaposlovanja« smo predstavili možnosti zaposlitve oseb z različnimi statusi v Sloveniji.
V okviru projekta »Work for a Better Future«, ki je namenjen podpori pri zaposlovanju preseljencev iz Ukrajine, pa je sledil posvet »Izzivi pri zaposlovanju oseb z začasno zaščito«, kjer smo spregovorili o teh izzivih, svojo izkušnjo pa bodo predstavile tudi osebe z začasno zaščito. Program si lahko ogledate tukaj.
Okrogla miza: Integracija beguncev na področju zaposlovanja
- Uvodni pozdrav: Franci Zlatar, izvršni direktor Slovenske filantropije
- Robert Modrijan, ZRSZ – Pregled stanja in programi Zavoda RS za zaposlovanje za begunce in tujce
Po njihovih izkušnjah so osebe iz Ukrajine visoko izobražene in imajo veliko delovnih izkušenj. So aktivni in motivirani za delo in učenje slovenščine. Ob vstopu na trg dela pogosto naletijo na težave pri prepoznavanju svoje izobrazbe, ki lahko traja veliko časa (je pa zanje brezplačno), in pri pogoju visoke ravni znanja slovenščine. Veliko jih dela na črno, saj je ta oblika dela zanje zaradi negotovosti glede njihove prihodnosti najbolj ustrezna. Poleg tega so dodatni izzivi travmatične izkušnje vojne, otežen dostop do informacij, težave glede varstva otrok za mame, ki so v Sloveniji same, stanje na trgu dela, negotovost glede prihodnosti ipd.. Poudari, da je učenje jezika eden od najpomembnejših elementov integracije. Osebe, prijavljene na Zavodu, so vključene v tečaj SLO, veliko jih je opravilo izpit A1, nekateri pa tudi A2/B1. Ko zaključijo tečaj, se morajo vključiti na trg dela. Nekateri Ukrajinci upajo, da se bodo vrnili domov, drugi razmišljajo o selitvi v druge države, nekateri pa se zavedajo, da bodo v Sloveniji ostali dlje časa. Na voljo je Usposabljanje na delovnem mestu za osebe z mednarodno in začasno zaščito, ki je 6-mesečni program pod vodstvom mentorja. V letu 2022 je bilo vanj vključenih 12 oseb. V evidenco brezposelnih oseb je bilo decembra 2022 prijavljenih 450 oseb iz Ukrajine (status začasne in mednarodne zaščite). V letu 2022 se je 101 oseba z začasno zaščito odjavila iz evidence zaradi zaposlitve, kar kaže na aktivnost oseb pri iskanju zaposlitve. Na začetku večinoma dobijo zaposlitev na nižje kvalificiranih delovnih mestih.
- Nikola Simonović in Anja Razdevšek, IKEA – Predstavitev programa zaposlovanja beguncev pri IKEI in predstavitev delovnih mest
Za program zaposlovanja beguncev so se odločili, ker je njihova vizija ustvariti boljši vsakdan za mnoge ljudi. Pomembne so jim vrednote enakost in vključenost. Poleg tega so njihovi programi zaposlovanja beguncev pozitivni zanje iz poslovnega vidika. Kupci so raznoliki, zato raznoliki zaposleni boljše razumejo njihove potrebe. Zaposleni so bolj produktivni in zadovoljni, če so lahko to, kar so. Želijo biti zgled za ostale. Njihov cilj je reagirati na dogodke okoli nas in kot predstavniki zasebnega sektorja želijo prispevati k boljši družbi. Že pred programom so zaposlovali begunce. Program Skills for employment, katerega partner je UNHCR, je usmerjen k zaposlitvi kot pomembnemu faktorju pri integraciji beguncev. V program je bilo po različnih državah sveta vključeno 5500 beguncev. Imajo tudi poseben program za Ukrajince. Ikea See internship je 3-mesečno pripravništvo, kjer to obdobje oseba dela v IKEI, kjer ima enake pravice in ugodnosti kot drugi zaposleni. Ponujajo učenje (mentorstvo, priprava na zaposlitev), psihološko pomoč, tečaje jezika in podporo študentom. Ta program zaenkrat ponujajo v Romuniji, Srbiji in na Hrvaškem. Od 76 pripravnikov beguncev jih je 43 nadaljevalo delo v Ikei See. Ikea See The right for a home je kampanja, ki z različnimi akcijami ozavešča o situaciji beguncev. Beguncem iz Ukrajine skušajo pomagati na različne načine. Tudi če zaposleni v Ukrajini trenutno ne delajo, prejemajo polno plačo. V naslednjih 3 mesecih želijo beguncem iz Ukrajine pomagati pri opremljanju domov. Skills for employment bo letos tudi v Sloveniji. V sodelovanju z UNHCR bodo v marcu ponudili 10 mest za pripravništvo v trajanju 2 mesecev.
- Miryam Yauli Palomino, HELLA – Predstavitev vidika zaposlovanja preko zaposlitvenega posrednika
Hella s pomočjo Slovenske filantropije in Karitasa zaposluje migrante. V zadnjih mesecih so od 100 kontaktiranih kandidatov zaposlili 44. Večina pred tem ni živela v Sloveniji in ni še imela delovnega dovoljenja. Izpostavila je 3 ravni faktorjev, pomembnih za zaposljivost: raven podporne mreže (mentorstvo, integracija), osebna raven (aktivacija, zaupanje vase, sprejemanje pomoči, učenje slovenščine in spoznavanje kulture) in raven zaposlitve (multikulturno delovno okolje, prilagodljivost glede znanja in učenja jezika). Prizadevajo si za multikulturen pristop pri zaposlovanju. Nudijo podporo svojim zaposlenim tujcem na vseh področjih: razumejo potrebe kandidata, identificirajo podporno mrežo in nudijo pomoč pri urejanju dokumentacije za zaposlitev, pri uvajanju v delo ter pri spodbujanju avtonomije.
Posvet: Izzivi pri zaposlovanju oseb z začasno zaščito
- Pozdravni nagovor: Jamie L. Harpootlian, Veleposlanica ZDA v Sloveniji
- Primož Jamšek, Urad RS za oskrbo in integracijo migrantov (UOIM) – Zahteve in pogoji zaposlovanja za begunce, zakonska podlaga
Zakonske podlaga: Zakon o začasni zaščiti razseljenih oseb – vsi s statusom začasne zaščite imajo prost dostop do trga dela. Najprej mora Upravna enota potrditi status prosilca za začasno zaščito. Zakonski izzivi se urejajo s pripravo novega zakona. Začasna zaščita je bila podeljena najprej za 1 leto, potem podaljšana za eno leto, maksimalno bo lahko še za dodatno leto. Novi zakon bo omogočal, da bodo ljudje, ki so se zaposlili v času začasne zaščite, na podlagi zaposlitve ostali v Sloveniji. Nov zakon išče rešitve za težave, ki se pojavljajo v praksi (npr. dvojno »trganje« od pomoči v primeru zaposlitve). Na UOIM zagovarjajo, da je pravica do dela nujna: ker je to osnovna pravica, ki daje ljudem dostojanstvo in ker oseb ne želijo delati odvisne do socialne pomoči. Pomembno je, da se begunci zaposlijo na kvalitetnih delovnih mestih, ki ohranjajo dostojanstvo in spoštujejo človekove pravice. Spodbudil je ljudi, da se zaposlijo, tudi če na začetku na nižje kvalificiranih delovnih mestih, in da nadaljujejo svojo karierno pot v Sloveniji kljub negotovosti. Delovni osnutek novega zakona je bil objavljen na spletnem portalu e-demokracije in na voljo za komentiranje. Vozniškega dovoljenja osebam z začasno zaščito ni potrebno menjavati.
- Helena Liberšar, Slovenska filantropija – Predstavitev situacije in potreb na podlagi zaposlitvenih delavnic
Predstavitev projekta Work for a better future s podporo Veleposlaništva ZDA v Sloveniji. Ena od aktivnosti so zaposlitvene delavnice, ki se izvajajo v 3 delih: teoretični, praktični in informativni del. Delavnic se je do sedaj udeležilo 110 oseb. V okviru projekta organizirajo tudi različne dogodke na temo zaposlovanja za begunce (v bodoče še zaposlitveni sejem v maju, zaključna predstavitev s predstavitvijo rezultatov). Drugi dogodki: usposabljanje za prostovoljce, seminar za zaposlene na Zavodu republike Slovenije za zaposlovanje in upravnih enot.
- Andreja Safranic, PETROL – Predstavitev dobre izkušnje zaposlovalca pri zaposlovanju oseb z začasno zaščito
Na Petrolu so zelo odprti za zaposlovanje tujcev, povezali so se z Dijaškim domom Nova Gorica in Namestitvenim centrom Logatec, kjer bivajo osebe z začasno zaščito. Predstavili so podjetje in iskali kandidate za delo na bencinskih servisih. Zaposlene imajo 4 kandidatke, ena pa je v procesu zaposlovanja. Nobena od njih nima trgovske izobrazbe. Literaturo so prevedli v ukrajinščino, razgovori so potekali v slovenskem jeziku. Izziva sta daljši proces uvajanja in komunikacijske ovire (nerazumevanje navodil). Organizirajo tečaje slovenščine, izobraževanja in usposabljanja kot za ostale zaposlene. Obravnavajo jih enako kot slovenske zaposlene. Izziv je bil tudi prevoz na delo, saj nekateri nimajo avtomobilov. Vse 4 kandidatke, ki so od avgusta zaposlene pri njih in so zelo zadovoljne.
- Katerina Doronina, Oleksandra Kostenko – predstavitev izkušnje zaposlitve osebe z začasno zaščito preko S.P.
Katerina: Gospa je odprla v Sloveniji svoje podjetje, ker ni našla službe, primerne njeni izobrazbi. Je igralka, 10 let je delala v gledališču, zato je bil izziv jezik. Na začetku je delala v kuhinji, potem pa se je odločila, da odpre svoje podjetje. Dela v org. za dostavo hrane Wolt in Glovo. Dostava hrane je prilagodljiva glede urnika, sama si planira svoj čas. Imeti moraš svoj prevoz. V Sloveniji je odprtje s.p.-ja zelo enostavno, je pa tudi rizično, saj ste samostojni in odgovorni za poslovanje, plačevati morate davke in prispevke. Strošek zdravniškega pregleda je strošek zaposlovalca, pri s.p.-ju pa si ga mora oseba plačati sama. Potrebno je imeti osnovna sredstva.
Oleksandra: Odprla je s.p. kot fitnes trenerka. Pomembno ji je, da je samostojna, zato si je vedno želela odpreti svoje podjetje. Na začetku je veliko spraševala in zbirala informacije glede odprtja podjetja in interesa za storitve fitnesa. Vsem priporoča, da si uredijo elektronski podpis, ki zelo olajša poslovanje, saj lahko veliko stvari urediš prek spleta. Podjetje se odpre na AJPES-u. Za odprtje potrebujete različne dokumente, ki jih je potrebno prevesti v slovenščino. Od lastnika stanovanja, ki ga najemate, potrebujete dovoljenje za opravljanje dejavnosti. Skrbeti morate za računovodstvo. Ker na začetku ni imela prihodkov od podjetja, je računovodkinja poskrbela, da je obdržala denarno socialno pomoč.
- Tatiana Grib – Predstavitev izkušnje zaposlitve preko zaposlitvene agencije
V Slovenijo je prišla z majhnimi otroci in živi blizu Postojne, njena izkušnja z delom preko zaposlitvene agencije ni tako pozitivna. Končala je Fakulteto za socialno delo v Ukrajini. Najprej je delala v pralnici, kjer ni bilo potrebno znanje slovenščine, saj je mislila, da bo v Sloveniji ostala samo par mesecev. Delo je izgledalo enostavno, potem pa se je izkazalo, da ni. Morala je prati zelo umazana oblačila delavcev, potem pa delati še kot sobarica, kjer so bili nastanjeni delavci iz gradbišča. Slovenščine se ni naučila, saj so delavci večinoma tujci, njen urnik pa ji ni omogočal udeležbe na tečaju SLO. Problem je imela tudi s prevozom. Na začetku so ji rekli, da bo vikende prosta zaradi otrok, a ji tega kasneje niso omogočili. Spoznala je, da nujno potrebuje nostrifikacijo diplome in intenzivno učenje slovenščine.
- Iztok Žebovec, ENIC-NARIC – Predstavitev dokumentov in korakov, ki so potrebni za nostrifikacijo diplom
ENIC-NARIC je mreža nacionalnih informacijskih centrov, ki med seboj sodelujejo. Postopek se imenuje vrednotenje oz. priznavanje izobraževanja (ne nostrifikacija). Priznavanje se uporablja za nagrajevanje, vrednotenja pa za zaposlitev. Za postopek priznavanja skrbi institucija sama, za vrednotenje pa ENIC-NARIC. Postopek vrednotenja zakonsko ni obvezen postopek, delodajalec lahko osebo zaposli brez tega postopka. Postopek je objavljen na spletni strani, na voljo so prek el. pošte. Zakonski rok za reševanje vlog je 2 meseca. Ker je vlog veliko in ker včasih dolgo čakajo na odgovor iz Ukrajine, lahko traja dlje. Vrednotenje se opravlja samo za formalno izobraževanje. Postopek vrednotenja se konča z mnenjem za izobraževanje. Če to ni mogoče (ni original diplome), napišejo neko mnenje, kaj so ugotovili.
Posvet je bil izveden s podporo Veleposlaništva ZDA v Sloveniji.
