Na Slovesni dan prostovoljstva, v torek, 20. maja 2025, smo ob 13. uri v Delavskem domu Trbovlje razglasili prejemnike nazivov.
Gostiteljica Slovesnega dne je bila Občina Trbovlje.
Naj prostovoljec in Naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi za leto 2024
Naj prostovoljka, zaposlena v javni upravi za leto 2024: Dominika Knez
Dominika Knez je zaposlena kot višja svetovalka na področju Civilne zaščite v Občini Dravograd. Prostovoljstvo na številnih področjih je zanjo že več desetletij del vsakdanjika. Trenutno je operativna gasilka, vodja dramske sekcije Kulturnega društva Črneče ter plavalna sodnica. Poleg tega pogosto vodi proslave in druge prireditve. Pri prenašanju znanja na mlajše jo vodi moto: »Vse ti lahko vzamejo, le znanja ti ne more vzeti nihče«. Dominika Knez je dokaj, da človek prostovoljsko delo opravlja z veseljem, poplačilo pa prejme v veselju in hvaležnosti ljudi. V letu 2024 je opravila 740 ur prostovoljskega dela.
Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi za leto 2024: Peter Čepin Tovornik
Peter Čepin Tovornik je učitelj na Srednji zdravstveni in kozmetični šoli Celje. Prostovoljstvo zanj ni obveznost, temveč življenje, saj je že več kot 15 let aktiven v Društvu Klic upanja Celje in Slovenskem društvu Hospic. Na šoli, kjer poučuje, je tudi mentor dijakom prostovoljcem. Njegovo prostovoljsko delo odlikujejo predanost, odgovornost in globoko razumevanje človeških stisk. »Veliko več dobiš, kakor daš,« pravi o prostovoljstvu in s svojim zgledom uči ljudi okoli sebe, da gre za vrednoto, ki jo je treba spodbujati. V letu 2024 je opravil več kot 1539 ur prostovoljskega dela.
Naj mentorica prostovoljcev 2024
Naj mentorica prostovoljcev: Silvestra Gorjup (Zveza društev upokojencev Slovenije – ZDUS)
Silvestra Gorjup je že več kot 20 let srce in glava programa Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za starejše v Spodnjem Podravju. Kot pokrajinska koordinatorica vodi mrežo prostovoljcev, jih povezuje, usmerja, podpira in izobražuje. Njeno delo pomembno prispeva k temu, da lahko starejši ostajajo čim dlje aktivni, povezani in samostojni v domačem okolju. V letu 2024 je pod njenim okriljem delovalo 325 prostovoljcev, ki so opravili 24.828 ur prostovoljskega dela. Prostovoljka Ema Rodošek je o Silvestri zapisala: »Kot pokrajinska koordinatorka je ga. Silva Gorjup tista, ki poskrbi, da smo koordinatorji med seboj zelo povezani, poleg tega pa nam je vsakemu posebej na voljo za pogovor in nasvet, če se pri delu srečamo s težavami. Verjamem, da je povezanost koordinatorjev tudi zasluga njenega značaja: ga. Silva je namreč zelo topla in dobronamerna oseba, ki je sposobna razumeti sogovornika in želi skupaj s koordinatorjem poiskati rešitev.«
Posebno priznanje za življenjsko delo: Marjetka Kreševec (Celiac Slovenija – Društvo bolnikov s celiakijo)
Posebno priznanje za življenjsko delo na področju mentorstva prostovoljcev v letu 2024 prejme Marjetka Kreševec. V Društvu bolnikov s celiakijo – Celiac Slovenija je delovala od leta 2015 in s svojim znanjem, toplino in zgledom soustvarila skupnost in strukturirala mentorski sistem, ki je izboljšal kakovost življenja oseb s celiakijo. V društvu so jo z občudovanjem imenovali »naša celiakaška mama«. V letu 2024 je pod njenim okriljem delovalo 45 prostovoljcev, ki so skupaj opravili več kot 7500 ur. Na žalost se je Marjetka v začetku meseca poslovila. Prostovoljka Tjaša Salobir Lipovšek je zapisala: »Zame osebno Marjetka predstavlja vzor mentorice, ki združuje strokovnost, potrpežljivost in človečnost. Njena sposobnost prilagoditi se potrebam posameznika, razložiti in ponoviti ključne informacije, ter njena neomajna podpora v vseh trenutkih, ko je to bilo potrebno, so osnova, zakaj si zasluži naziv naj mentorice prostovoljcev. Pomeni veliko več kot le mentorstvo – njeno delo in prisotnost so temelj našega boljšega razumevanja celiakije in življenja s to boleznijo.«
Posebno priznanje za mentorstvo prostovoljcem: Barbara Žaler Černe (Društvo za preventivno delo)
Posebno priznanje za mentorstvo prostovoljcem 2024 prejme Barbara Žaler Černe, na predlog Društvo za preventivno delo. Barbara je s svojim dolgoletnim mentorstvom v programu Mladinske delavnice pomembno prispevala k razvoju mladih prostovoljcev. S strokovnostjo, potrpežljivostjo in čutom za posameznika je ustvarjala prostor za učenje, rast in odgovorno delo z mladostniki. Zahvaljujemo se ji za izjemen prispevek. V letu 2024 je pod njenim mentorstvom delovalo 19 prostovoljcev, ki so opravili 1622 ur prostovoljskega dela.
Posebno priznanje za mentorstvo prostovoljcem: Vesna Sitar (Društvo Pomagajmo slovenskim otrokom)
Posebno priznanje za mentorstvo prostovoljcem 2024 prejme Vesna Sitar, na predlog Društva Pomagajmo slovenskim otrokom. Vesna Sitar že vrsto let usmerja delo prostovoljcev po vsej Sloveniji. Njena podpora koordinatorjem je ključna pri obravnavi družin v stiski – s praktičnimi nasveti, dostopnostjo in jasnim občutkom za odgovornost. S svojim delom pomembno prispeva k učinkovitemu prostovoljstvu in boljšemu delovanju društva. V letu 2024 je pod njenim mentorstvom delovalo 20 prostovoljcev, ki so opravili 28.100 ur prostovoljskega dela.
Naj projekt medgeneracijskega prostovoljstva 2024: Zapisi spomina Zavoda Dobra pot
Projekt Zapisi spomina Zavoda Dobra pot na inovativen način povezuje generacije s prostovoljskim zapisovanjem spominov starejših. Ti s pripovedovanjem zgodb o življenju nekoč prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine, mladi pa pri tem pridobivajo dragocen vpogled v preteklost, razvijajo spoštovanje do izkušenj starejših ter razumevanje družbenih sprememb, kot jih odražajo zgodbe o kmečkih opravilih, bosem pešačenju v šolo, nakupu prvega kolesa, urokih in čarovnijah babic, prvih srečanjih s tehnologijo, o ljubezni, izseljenstvu, vojni, pa tudi razmisleki o vlogi žensk skozi zgodovino kot jo odpira zgodba o “Babici motoristki«. Ob podpori Parka Škocjanske jame in Slovenskega etnografskega muzeja so razvili aplikacijo za digitalizacijo spominov. Projekt tako združuje tradicionalno pripovedništvo s sodobno tehnologijo ter z ohranjanjem neprecenljive zakladnice zgodb gradi odprto, solidarno in vključujočo skupnost, ki spoštuje življenjske modrosti starejših.
Naj prostovoljska zgodba 2024
Slovenska filantropija skupaj z Društvom novinarjev Slovenije natečaj Najboljša prostovoljska zgodba razpisuje od leta 2021. Z natečajem želimo izpostaviti avtorja/avtorico oz. novinarja/novinarko, ki je s svojim prispevkom v medijih prispeval/a k prepoznavnosti prostovoljstva.
Naj prostovoljska zgodba: serija zgodb OBRAZI PROSTOVOLJSTVA – Andreja Kutin, Večer
Nagrado za najboljšo prostovoljsko zgodbo prejme Večerova serija Obrazi prostovoljstva, ki so jo ustvarili urednica Andreje Kutin in novinarke Brina Kerič, Tjaša Gajšek, Vida Božičko in Franja Žišt, ki so intervjuvale štiri predane prostovoljce. »Brez prostovoljstva bi bila družba bolj hladna in čisto drugačna,« je decembra lani dejala mlada prostovoljka Iva Kodrin. Serija Obrazi prostovoljstva je dokaz, da je moč najti posameznice in posameznike, ki nekoga drugega postavijo pred sebe. »V času instant doživetij, potreb in zaužitij izstopijo iz kolesja in podarijo ta hip največje vrednote – čas, energijo, naklonjenost, empatijo.« Novinarke so poiskale ljudi, ki del svojega življenja namenjajo prostovoljstvu ter jim dali glas in obraz, kar danes v medijih ni samoumevno. Za to si zaslužijo ne le naziva, ampak vse naše spoštovanje. Egoistično usmerjeni družbi namreč postavljajo ogledalo. Tam zunaj so ljudje, ki potrebujejo pomoč, a so tudi številni, ki to pomoč nudijo. Negujmo to empatijo.
Posebno priznanje: »Videl sem Sirijo, Afganistan, Irak, Ukrajino … A nič ni hujše kot Gaza.« – Aljaž Vrabec, Delo
Posebno priznanje prejme novinar Dela Aljaž Vrabec za zgodbo z naslovom »Videl sem Sirijo, Afganistan, Irak, Ukrajino … A nič ni hujše kot Gaza«. Vrabec je v času, ko se je izraelski genocid nad Palestinci razmahnil do neizrekljivih ravni krutosti in razčlovečenja, opravil intervju s kirurgom Tomom Potokarjem, ki o zgodovinskem zločinu priča neposredno, na podlagi vsakodnevnega stika z žrtvami. Novinar je sogovornika spraševal natančno, zato sogovornika bralcu nista zamolčala brutalnih podrobnosti in nista puščala dvoma: 80 let po koncu druge svetovne vojne se zločini nad človeštvom ponavljajo. Potokar v humanitarnih odpravah deluje že več kot 40 let in ostaja prostovoljec tudi po upokojitvi. Bistvo prostovoljstva je opisal kot odnos med posameznikom in človeštvom: »V Gazi živita dva milijona ljudi. Nobenega razloga ni, da bi bilo moje tveganje kaj bolj posebno od njihovega. Jaz imam izbiro. Nihče me ni prisilil, da sem šel v Gazo.«
Junaki našega časa 2024/2025
Letos je med prejemniki nazivov Junaki našega časa 46 osnovnih in srednjih šol.
Vsako leto se druščini »junakov« pridruži nekaj novih šol. Letos jih je 15. Naziv prvič prejemajo:
OŠ Ivana Babiča – Jagra Marezige, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje, OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, OŠ Nove Jarše, OŠ Ob Rinži Kočevje, OŠ Savsko naselje, OŠ Stranje, OŠ Štore, OŠ Vuzenica, OŠ Loka Črnomelj – PŠ Adlešiči, OŠ Loka Črnomelj – PŠ Griblje, Gimnazija Murska Sobota, Gimnazija Ptuj, Srednja gozdarska, lesarska in zdravstvena šola Postojna ter Srednja zdravstvena in kozmetična šola Celje.
31 osnovnih in srednjih šol pa je naziv potrdilo:
OŠ borcev za severno mejo Maribor, OŠ Dekani, OŠ Ferda Vesela Šentvid pri Stični, OŠ Ivana Cankarja Žalec, OŠ Janka Glazerja Ruše, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Jožeta Hudalesa Jurovski Dol, OŠ Jožeta Moškriča Ljubljana, OŠ Komenda Moste, OŠ Kuzma, OŠ Lava, OŠ Ljubo Šercer, OŠ Loka Črnomelj, OŠ Lovrenc na Pohorju, OŠ Medvode, OŠ Mirana Jarca Črnomelj, OŠ Miren – Podružnica Bilje, OŠ Olge Meglič Ptuj, OŠ Orehek Kranj, OŠ Rudolfa Maistra Šentilj, OŠ Sladki Vrh, OŠ Škofljica, OŠ Šmartno, OŠ Toneta Čufarja in OŠ Zreče, ter med srednjimi in gimnazijami Gimnazija Celje Center, Gimnazija Franca Miklošiča Ljutomer, Gimnazija in srednja šola Kočevje, Srednja zdravstvena šola Ljubljana, Šolski center Ljubljana – Gimnazija Antona Aškerca in Šolski center Novo mesto
Utemeljitve si lahko preberite tukaj.
Prostovoljstvu prijazne občine 2025
Občine, ki so naziv v letu 2025 pridobile prvič:
Občina Brežice, Občina Grosuplje, Mestna občina Maribor in Občina Vuzenica.
Občine, ki so naziv v letu 2025 uspešno potrdile:
Črna na Koroškem, Črnomelj, Divača, Domžale, Dravograd, Hrastnik, Hrpelje-Kozina, Ivančna Gorica, Kočevje, Laško, Logatec, Medvode, Miren-Kostanjevica, Ormož, Postojna, Prebold, Radlje ob Dravi, Radovljica, Ravne na Koroškem, Ribnica, Ruše, Sevnica, Sežana, Slovenske Konjice, Škofja Loka, Štore, Trbovlje, Velika Polana in Žalec ter mestne občine Celje, Koper, Kranj, Murska Sobota, Nova Gorica, Slovenj Gradec in Velenje.
Utemeljitve lahko preberete tukaj.
