“Ko govorimo o prostovoljstvu, so besede pogosto odveč. Kar zares šteje, so dejanja – dejanja vseh vas, ki nesebično, solidarno in vztrajno skrbite za druge ljudi, za naš planet in za skupno dobro. Kljub temu pa je danes, morda bolj kot kadarkoli prej, pomembno, da o vzajemnosti in solidarnosti tudi govorimo ter ju razumemo kot temelj družbe, v kateri želimo živeti.
Ekonomistka Kate Raworth[1] je razvila koncept t. i. »ekonomije krofa«, pri katerem notranji krog predstavljajo socialni temelji družbe – dostop do hrane, zdravstva, izobraževanja, stanovanja in socialne varnosti –, zunanji krog pa planetarne omejitve, kot so podnebne spremembe, izguba biodiverzitete in onesnaževanje. Prostor med obema mejama, »krof«, predstavlja varno in pravično območje, v katerem lahko človeštvo dolgoročno uspeva, ne da bi pri tem uničevalo planet. Gre za koncept, ki kritizira tradicionalni ekonomski model nenehne gospodarske rasti ter v ospredje postavlja trajnost, družbeno pravičnost in odgovornost do skupnih virov.
Koncept ekonomije krofa je tesno povezan s konceptom socialne države, saj oba poudarjata zagotavljanje dostojnega življenja za vse ljudi. Socialna država s sistemi zdravstva, izobraževanja, socialne varnosti in javnih storitev omogoča, da družba ostaja znotraj »socialnega temelja«, o katerem govori Raworth. Prostovoljstvo pa predstavlja pomemben most med socialno državo in ekonomijo krofa, saj krepi socialno povezanost, zmanjšuje neenakosti ter prispeva k bolj pravičnemu in trajnostnemu razvoju družbe.
Letos obeležujemo mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj. Cilji trajnostnega razvoja – pa čeprav včasih zvenijo že skoraj obrabljeno – nas opominjajo, da je prostovoljstvo eden ključnih gradnikov prihodnosti. Prihodnosti, v kateri skrb za sočloveka prepletamo z odgovornostjo do okolja in skupnih virov, z namenom zagotoviti kakovostno življenje za vse.
Ob vsem tem pa ne moremo prezreti dejstva, da še vedno prevladujejo modeli razmišljanja, ki temeljijo predvsem na nenehni gospodarski rasti in interesih kapitala. Državni zbor Republike Slovenije trenutno obravnava Predlog interventnega zakona za razvoj Slovenije, ki je deležen številnih strokovnih in političnih kritik – od opozoril o zmanjševanju prihodkov za socialno državo in koristi predvsem za višje dohodkovne skupine do posegov v socialni dialog ter kratkoročnih rešitev brez jasne trajnostne razvojne vizije.
Sprejemanje takšnih zakonov nam jasno kaže, da so interesi gospodarstva še vedno pogosto tradicionalni, usmerjeni predvsem v korist peščice posameznikov in precej oddaljeni od resnične skrbi za dobro ljudi in planeta. Prav zato je danes toliko pomembneje, da ne obupamo. Da vztrajamo. Da ostajamo solidarni. In da še naprej delamo dobro za ljudi in za planet.”
– Franci Zlatar, izvršni direktor
[1] Raworth, K. (2017). Doughnut economics: Seven ways to think like a 21st-century economist. London: Random House Business Books.
