Januarja 2025 smo se znašli v zelo negotovi situaciji, saj so bila zaradi političnih odločitev v ZDA sredstva za projekt nenadoma zamrznjena. Program je tako obstal vse do junija, ko se je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije odločilo, da kljub umiku sofinanciranja ameriške ambasade projekt podpre in omogoči njegovo nadaljevanje. To je pomenilo, da smo lahko delo v Ukrajini ponovno zagnali in ga nadgradili.
Projekt Duševno zdravje in psihosocialna pomoč otrokom in njihovim družinam danes izvajamo v partnerstvu Slovenske filantropije, ITF Enhancing Human Security ter našo ključno partnersko organizacijo v Ukrajini, Zhiva Ya. Prav Zhiva Ya je tista, ki projekt vsakodnevno živi na terenu – v šolah, skupnostih in neposredno z otroki.
Od jeseni 2025 dalje smo aktivnosti ponovno okrepili. V Izmailu in širši regiji so potekala usposabljanja za trenerje in učitelje, ki danes predstavljajo prvo linijo podpore otrokom. V oktobru 2025 je v programu sodelovalo deset lokalnih trenerjev in več kot 60 učiteljev, ki so se osredotočali na teme, kot so izgorelost učiteljev, delo s travmo in izgubo ter vloga šole pri zaščiti duševnega zdravja otrok .
Spomladi 2026 se je program še razširil. Kljub težkim razmeram – pogostim zračnim napadom, negotovosti in logističnim omejitvam – se je usposabljanja udeležilo približno 130 učiteljev iz celotne regije, kar jasno kaže, kako velika je potreba po takšni podpori. Učitelji poročajo o vedno večjih izzivih: otroci so nemirni, anksiozni, socialne veščine so oslabljene, pouk pa redno prekinjajo zračni alarmi.
Kljub temu pa projekt prinaša zelo konkretne spremembe. Učitelji poročajo o večji samozavesti, boljšem razumevanju lastnih meja in večji pozornosti do psihosocialne klime v razredu. V šolah se uvajajo nove metode dela, več je sodelovanja med učitelji, pomembno mesto pa dobiva tudi medvrstniška podpora.
Poseben poudarek v zadnjem letu namenjamo tudi razvoju prostovoljstva. V okviru organizacije Zhiva Ya je bil vzpostavljen Center za prostovoljsko delo, ki povezuje otroke, mladostnike in odrasle ter spodbuja medsebojno pomoč in občutek skupnosti. Prav ti “naravni viri pomoči” – učitelji, vrstniki, skupnost – se v razmerah vojne znova kažejo kot ključni za zaščito duševnega zdravja otrok.
Projekt se danes razvija naprej, kljub vsem izzivom. Potreba po takšni podpori ne bo izginila z vojno – njene posledice bodo prisotne še dolgo. Zato ostaja naš cilj jasen: krepiti ljudi na terenu, predvsem učitelje in skupnosti, da bodo lahko otrokom tudi v najtežjih razmerah zagotavljali občutek varnosti, stabilnosti in pripadnosti.
