»Konec septembra se bomo ponovno zbrali na Festivalu migrantskega filma, ki že leta odpira prostor zgodbam, ki jih prepogosto spremljamo predvsem skozi številke, statistike in politične razprave. Film pa nam omogoči nekaj drugega: da človeka vsaj za trenutek vidimo kot človeka.
In prav to je danes pomembno. V Sloveniji se namreč standardi varstva pravic begunk in beguncev ter migrantk in migrantov ponovno znižujejo. Predlagane spremembe Zakona o tujcih otežujejo združevanje družin, zvišujejo finančne pogoje za prebivanje in uvajajo dodatne ovire pri urejanju statusa. Hkrati od ljudi pričakujemo vse več znanja slovenskega jezika, medtem ko jim otežujemo dostop do njegovega učenja – tudi s predlogom, da bi del stroškov tečaja in izpita nosili sami. Težko je govoriti o uspešni integraciji, če ljudem hkrati otežujemo njene temeljne pogoje. In posledice teh sprememb niso tehnične. Pomenijo vprašanje, ali bo človek lahko živel tukaj s svojo družino, ali bo lahko uredil svoj status in ali bo imel realno možnost postati del družbe, v kateri živi. Človekove pravice ne morejo biti odvisne od tega, koliko človek zasluži ali kako koristen je za trg dela.
Podobne pomisleke imamo tudi pri predlaganih spremembah Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb. Na Slovenski filantropiji vsak dan srečujemo ljudi, katerih življenjskih okoliščin ni mogoče razložiti s preprosto predpostavko, da bo manj podpore pomenilo večjo motivacijo za delo. Kaj pa starejši? Kaj pa invalidi in kronično bolni? Kaj pa enostarševske družine? Kaj pa ljudje, ki skrbijo za otroke ali druge odvisne družinske člane?
To velja tudi za evropski Pakt o migracijah in azilu. Evropa potrebuje urejen sistem, sodelovanje držav in učinkovite postopke. Toda učinkovitost ne sme postati sama sebi namen. Pri izvajanju pakta bo ključno, ali bomo znali zagotoviti pravično in individualno obravnavo, prepoznati ranljive osebe in omogočiti dostop do mednarodne zaščite tistim, ki jo potrebujejo. Tudi otrokom, ki v Evropo pridejo brez spremstva odraslih, katerih pomembno temo naslavlja tudi otvoritveni film festivala. V njih ne smemo videti migracijskega problema. Videti moramo predvsem otroke, ki potrebujejo in so upravičeni do zaščite.
Država ima pravico urejati migracije. Nima pa pravice pri tem znižati standardov varstva človekovih pravic. In prav zato je pomembna civilna družba. Naša naloga ni, da smo vedno udobni sogovorniki. Naša naloga je, da opozorimo, ko zakonodaja in nižanje standardov ljudi postavlja v še večjo ranljivost. In da vztrajamo pri tem, da mora biti tudi migracijska politika skladna s temeljnimi človekovimi pravicami. Na Slovenski filantropiji verjamemo, da človekove pravice niso nagrada za ekonomsko uspešnost. Niso nagrada za to, da smo »koristni«. Pripadajo nam zato, ker smo ljudje.
Naj bo zato letošnji Festival migrantskega filma prostor zgodb, ki širijo naš pogled. Prostor vprašanj, ki jih ni vedno udobno postaviti. In prostor, kjer lahko svet za trenutek pogledamo skozi oči človeka, o katerem sicer pogosto govorijo drugi.«
– Franci Zlatar, izvršni direktor
