V petek, 23. oktobra, vas od 10. do 11.30. ure vabimo na spletno usposabljanje »Prostovoljstvo v gospodarstvu«, kjer bomo predstavili pomen, razloge in dobre prakse vključevanja prostovoljstva v svet gospodarstva. Svojo 13-letno prakso Tedna humanitarnosti in prostovoljstva bodo predstavili tudi predstavniki podjetja Krka, d. d., Novo mesto in nam iz prve roke ponudile odgovore na vprašanja:
– Zakaj v organizaciji posvečati resurse za prostovoljstvo?,
– Kakšni so vplivi Tedna humanitarnosti in prostovoljstva na zaposlene?,
– Kako sploh pripraviti okolje in začeti uvajati prostovoljstvo v podjetje? in še mnoga druga.
Čas bomo z veseljem namenili tudi vam, udeležencem, za vaša vprašanja.
Usposabljanje in njegova vsebina sta namenjena in prilagojena kadrovnikom_cam in vodjem. Udeležba je brezplačna, prijave zbiramo na tej povezavi.
Vse bolj številčne strokovne raziskave kažejo, da ima prostovoljstvo zelo pozitiven vpliv ne le na prejemnike prostovoljske pomoči in družbo na splošno, ampak tudi na prostovoljca samega. Prostovoljstvo odraslih podpira njihovo fizično zdravje, saj najpogosteje zahteva več gibanja, kar se povezuje tudi z manj fizičnimi omejitvami. Še večji pozitiven vpliv pa ima prostovoljstvo na duševno zdravje prostovoljcev, saj prostovoljci doživljajo več pozitivnih občutkov, optimizma, občutka smisla v življenju in manj simptomov depresije, tesnobe, občutkov brezupnosti in osamljenosti (Kim idr., 2020; Casiday idr., 2008; Prostovoljstvo v Sloveniji, 2021; Nichol idr., 2024).
Glede na to, da govorimo o delovno aktivni populaciji, pa je pomembno dodati tudi dejstvo, da se pozitivni učinki prostovoljstva na zdravje ne povečujejo s količino prostovoljskih ur, ki jih posameznik opravi. Tako kot na drugih področjih življenja je tudi pri prostovoljstvu pomembna zmernost in zavedanje tega, koliko časa in energije imamo na voljo za prostovoljstvo. Na ta način dosegamo zgoraj opisane pozitivne vplive prostovoljstva na duševno in fizično zdravje (Morse idr. 2022).
OECD prostovoljstvo razume kot pomemben dejavnik lokalnega razvoja – kot način grajenja družbenega kapitala, krepitve skupnostnih mrež in aktivnega državljanstva ter povečanja povezanosti in odpornosti skupnosti. Prostovoljstvo zato ni le odgovor na potrebe ljudi, temveč ena od pomembnih infrastruktur skupnosti – nekaj, kar skupaj gradimo, soustvarjamo in za kar imamo skupno odgovornost.
Viri:
Casiday, R., Kinsman, E., Fisher, C., & Bambra, C. (2008). Volunteering and Health: What Impact Does It Really Have?
Kim, E. S., Whillans, A. V., Lee, M. T., Chen, Y., in VanderWeele, T. J. (2020). Volunteering and Subsequent Health and Well-being in Older Adults: An Outcome-wide Longitudinal Approach. American journal of preventive medicine, 59(2), 176–186. https://doi.org/10.1016/j.amepre.2020.03.004
Prostovoljstvo | GOV.SI. (2024, januar 1). Portal GOV.SI. https://www.gov.si/teme/prostovoljstvo/ Prostovoljstvo v Sloveniji: Psihološki pogledi in raziskave. (2021). Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani (Ljubljana University Press, Faculty of Arts). https://doi.org/10.4312/9789610605096
Morse, J. L., Dik, B. J., Shimizu, A. B., & Reed, K. A. (2022). Volunteerism and Burnout: Does Satisfaction of Motives for Volunteering Protect Against
Nichol, B., Wilson, R., Rodrigues, A., & Haighton, C. (2024). Exploring the Effects of Volunteering on the Social, Mental, and Physical Health and Well-being of Volunteers: An Umbrella Review. VOLUNTAS: International Journal of Voluntary and Nonprofit Organizations, 35(1), 97–128. https://doi.org/10.1007/s11266-023-00573-z
