Kako zagotoviti, da bodo tujci_ke v Sloveniji pravočasno razumeli svoje pravice in dostopali do ustrezne zdravstvene oskrbe? O teh vprašanjih smo 21. oktobra 2026 razpravljali z udeleženci_kami konference Zdravstvena obravnava tujcev: izkušnje, izzivi in možnosti podpore, ki smo jo organizirali v Zdravniški zbornici Slovenije.
Na konferenci smo se srečali z predstavniki_cami zdravstvenih ustanov, nevladnih organizacij, medkulturnimi mediatorji_kami in drugimi strokovnjaki_njami, ki se pri svojem delu srečujejo z ovirami pri dostopu tujcev_k do zdravstvenih storitev. Skozi predstavitve in razpravo smo osvetlili izzive, s katerimi se srečujejo ljudje z različnimi pravnimi statusi, ter iskali možnosti za izboljšanje njihove zdravstvene obravnave.
Med pravicami in dejanskim dostopom do zdravstvenih storitev
Ena ključnih ugotovitev konference je bila, da zakonsko določene pravice še ne zagotavljajo tudi dostopa do zdravstvene oskrbe. Ljudje se lahko znajdejo v zapletenih situacijah, ker ne poznajo slovenskega zdravstvenega sistema, ker obseg pravic ni jasno določen, ker ne poznajo svoje številke KZZ (kartica zdravstvenega zavarovanja) ali je sploh nimajo, zaradi jezikovnih ovir in težav pri urejanju dokumentacije.
V še posebej zahtevnih okoliščinah se lahko znajdejo otroci in njihove družine. Otroci težko pridejo do pediatra in zato do razvojne obravnave, diagnostičnih preiskav ali drugih storitev, ki niso opredeljene kot nujne. Pomembno vlogo imajo tudi razumevanje zdravstvenih navodil, ustrezna komunikacija s starši ter zagotavljanje kontinuitete obravnave.
Predstavnice in predstavniki zdravstvenih ustanov ter nevladnih organizacij smo predstavili konkretne primere iz prakse, ki kažejo, kako lahko pravočasna pomoč, dobro sodelovanje in ustrezno posredovanje preprečijo poslabšanje zdravstvenega stanja. Izpostavili smo tudi, da se zdravstveni delavci pri obravnavi oseb z različnimi statusi pogosto srečujejo z vprašanji, na katera v sklopu sistema ne dobijo jasnih odgovorov.
Sodelovanje, ki pomaga premostiti ovire
Pomembno vlogo pri zagotavljanju dostopa do zdravstvene oskrbe ima sodelovanje med zdravstvenimi ustanovami, nevladnimi organizacijami in drugimi podpornimi službami. Na konferenci smo predstavili tudi delo Pro Bono ambulante, ki zagotavlja zdravstveno pomoč ljudem, ki sicer težko pridejo do zdravstvenih storitev ali dostopa sploh nimajo, med njimi številnim tujcem.
Predstavitev dela ambulante je pokazala, da pomoč pogosto presega samo zdravstveno obravnavo. Vključuje tudi svetovanje, socialno podporo, zagovorništvo, pomoč pri urejanju dokumentacije in povezovanje z drugimi institucijami.
Udeleženci_ke so izpostavili, da so za uspešno obravnavo pomembni jasni dogovori o pristojnostih, poznavanje pravic posameznih skupin in učinkovito sodelovanje med institucijami. Prav tako je ključno, da so informacije o pravicah in postopkih dostopne ter razumljive tako uporabnikom_cam kot strokovnjakom_injam, ki z njimi delajo.
Medkulturna mediacija kot most med pacientom in zdravstvenim sistemom
Poseben del konference je bil namenjen vlogi medkulturne mediacije v zdravstvu. Medkulturni_e mediatorji_ke premoščajo jezikovne in kulturne ovire ter omogočajo razumevanje med pacienti_kami in zdravstvenim osebjem. Medkulturni_e mediatorji_ke niso zgolj tolmači_ke. Pomagajo tudi pri razumevanju različnih pričakovanj, pojasnjevanju okoliščin, ki vplivajo na komunikacijo, in vzpostavljanju pogojev za učinkovitejšo obravnavo. Upoštevati morajo meje svoje vloge: ne postavljajo diagnoz, ne odločajo namesto pacienta in ne prevzemajo odgovornosti zdravstvenih delavcev. Udeleženci_ke so poudarili tudi pomen nadaljnjega razvoja tega področja in sistematičnega vključevanja medkulturnih mediatorjev_k v zdravstveno obravnavo.
Zdravstvena obravnava brez predsodkov
Konferenca je odprla tudi vprašanje obravnave nalezljivih bolezni pri ljudeh, ki prihajajo iz različnih držav in okolij. Strokovna predstavitev je poudarila pomen strokovne presoje, upoštevanja posameznikovih okoliščin ter ustrezne preventive, testiranja in zdravljenja. Pomembno je, da se zdravstvena obravnava opira na dejanske zdravstvene potrebe in strokovne smernice, ne na stereotipe o ljudeh glede na njihov izvor ali migracijski status.
Od izmenjave izkušenj do konkretnih izboljšav
Razprava je pokazala, da so za izboljšanje dostopa tujcev_k do zdravstvenih storitev potrebni tako sistemski ukrepi kot rešitve na ravni posameznih obravnav. Ključne naloge so boljše informiranje o pravicah, jasnejši postopki, učinkovitejše sodelovanje med institucijami ter zagotavljanje ustrezne jezikovne in medkulturne podpore.
Takšna srečanja so pomembna priložnost za izmenjavo izkušenj, prepoznavanje vrzeli v sistemu in povezovanje strokovnjakov_inj, ki si prizadevajo za bolj dostopno zdravstveno oskrbo.
Projekt Zdravstvena pismenost kot pravica sofinancira Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije.

