»Beseda razvoj zveni pozitivno. Povezujemo jo z napredkom, novimi priložnostmi, gospodarsko rastjo in boljšo prihodnostjo. A ob tem se moramo vprašati: razvoj za koga, za kakšno ceno in s kakšnim ciljem?
6. decembra bomo na referendumu odločali o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. Njegovi zagovorniki poudarjajo, da bo spodbudil konkurenčnost gospodarstva, razbremenil podjetništvo in ustvaril ugodnejše pogoje za ustvarjanje dodane vrednosti. Vse to so pomembni cilji. Močno, inovativno in konkurenčno gospodarstvo potrebujemo. Toda obljube o razvoju same po sebi še ne pomenijo, da je pot, ki jo zakon predlaga, tudi prava.
Vprašati se moramo, kaj bo zakon prinesel večini prebivalcev in kakšne bodo njegove dolgoročne posledice za skupnost.
Med ukrepi, na katere opozarjamo kritiki zakona, so uvedba omejitve plačevanja socialnih prispevkov pri najvišjih plačah, ugodnejša davčna obravnava nekaterih oblik dohodkov, spremembe pri obdavčitvi najemnin, ukinitev prispevka za dolgotrajno oskrbo za določene skupine ter spremembe pri pokojninah in statusu samozaposlenih. Posamezni ukrepi imajo lahko tudi pozitivne učinke za določene skupine, vendar se ob njih odpira pomembno vprašanje solidarnosti, pravičnosti in skupne odgovornosti. Kdo bo zagotavljal sredstva za zdravstvo, pokojnine in dolgotrajno oskrbo, če se zmanjšujejo prihodki v skupne blagajne? In kdo bo na koncu nosil posledice?
Po oceni Fiskalnega sveta, povzeti na spletni strani protiunicenju.si, naj bi neposredni javnofinančni učinek zakona v letu 2027 pomenil približno 1,2 milijarde evrov izpada oziroma povečanja primanjkljaja. To ni zanemarljiva številka. Gre za sredstva, ki jih potrebujemo za delovanje javnih sistemov, za kakovostne javne storitve in za družbo, v kateri dostop do dostojnega življenja ni odvisen zgolj od posameznikovega premoženja.
Ali je to razvoj, ki ga potrebujemo?
Sam verjamem, da moramo o razvoju razmišljati širše. Ne zgolj kot o rasti BDP, dobičkov ali premoženja, temveč kot o ustvarjanju pogojev za dobro življenje ljudi znotraj zmogljivosti našega planeta. Prav to sporočilo prinaša koncept ekonomije krofa, ki ga je razvila ekonomistka Kate Raworth (2017). Njeno izhodišče je preprosto, a izjemno pomembno: družba mora vsakomur zagotoviti socialne temelje dostojnega življenja, hkrati pa spoštovati planetarne meje, ki jih ne smemo prestopiti.
Razvoj je torej uspešen takrat, ko izboljšuje življenje ljudi, ne da bi pri tem uničeval naravne sisteme, od katerih smo vsi odvisni. Ko omogoča dostojno delo, dostopno zdravstvo, izobraževanje, socialno varnost in enake možnosti, obenem pa ohranja naravne vire, biotsko raznovrstnost in zdravo okolje za prihodnje generacije.
To ne pomeni, da sta gospodarstvo in trajnostni razvoj nasprotji. Nasprotno. Potrebujemo razvojno naravnano gospodarstvo, vendar mora biti njegov namen ustvarjanje dolgoročne skupne vrednosti. Gospodarstvo naj bo eden ključnih vzvodov trajnostnega razvoja, ne pa cilj, ki mu podrejamo vse drugo. Dobiček je pomemben, saj omogoča naložbe, inovacije in nova delovna mesta, vendar ne sme biti edino merilo uspeha. Pomembno je tudi, kako je ustvarjen, komu koristi in kakšne posledice pušča za seboj.
Enako velja za finance. Verjamem, da morajo postati bolj usmerjene v dejanske učinke – v tako imenovane impact finance oziroma naložbe z družbenim in okoljskim učinkom. Global Impact Investing Network (GIIN, 2025) jih opredeljuje kot naložbe, katerih namen je poleg finančnega donosa ustvarjati tudi merljive pozitivne družbene in okoljske učinke. Pri tem ni dovolj, da se neka naložba označi za trajnostno. Pomembno je, da znamo njen učinek dokazati, meriti in spremljati. Finance morajo biti sredstvo za ustvarjanje vrednosti za ljudi in planet, ne same sebi namen.
Pomembno mesto v takšnem razvoju ima tudi solidarnost. Ne kot nasprotje podjetnosti ali uspešnosti, temveč kot temelj povezane in odporne družbe. Uspešna družba ni tista, v kateri uspe le peščica, ampak tista, v kateri imajo ljudje priložnost sodelovati, ustvarjati in dostojno živeti. Tudi prostovoljstvo je izraz te odgovornosti. Leto 2026 so Združeni narodi razglasili za mednarodno leto prostovoljstva za trajnostni razvoj. To je pomembno priznanje vsem, ki s svojim časom, znanjem in energijo prispevajo k skupnosti. A trajnostni razvoj ne sme biti naloga zgolj prostovoljcev in civilne družbe. Odgovornost zanj morajo prevzeti tudi politika, gospodarstvo, finančne institucije in javni sistemi. Ne moremo pričakovati, da bodo prostovoljci reševali posledice odločitev, ki bi morale biti že v temelju odgovorne in dolgoročno naravnane.
Zato se mi zdi, da bi morali v Sloveniji odpreti širšo razpravo o tem, kakšen razvoj si sploh želimo. Morda bi morali namesto parcialnih interventnih rešitev v prihodnje sprejeti Zakon o trajnostnem razvoju Slovenije. Zakon, ki bi povezal gospodarsko konkurenčnost, socialno pravičnost, varovanje okolja in odgovornost do prihodnjih generacij. Zakon, ki bi nastal v najširšem sodelovanju politike, gospodarstva, civilne družbe, znanosti, lokalnih skupnosti in drugih deležnikov. Ne kot projekt ene politične opcije ali interesne skupine, ampak kot skupna razvojna zaveza države.
Na koncu se moramo vprašati, kaj bomo zapustili za seboj. Večje premoženje nekaterih ali boljšo družbo za vse? Višje številke v gospodarskih kazalnikih ali zdravo okolje, kakovostne javne storitve in priložnosti za prihodnje generacije?
Razvoj ni zgolj vprašanje tega, koliko ustvarimo. Je predvsem vprašanje, kaj s tem ustvarimo – in kaj pri tem ohranimo.
Slovenija potrebuje razvoj. Toda ne za vsako ceno in ne le za peščico. Potrebuje razvoj, ki bo dober za ljudi, gospodarstvo in planet. To je razvoj, ki ga potrebujemo in ki ga moramo soustvariti skupaj.«
– Franci Zlatar, izvršni direktor
Viri in literatura:
- Raworth, K. (2017). Doughnut economics: Seven ways to think like a 21st-century economist. Chelsea Green Publishing. https://www.chelseagreen.com/product/doughnut-economics/
- Global Impact Investing Network (GIIN). (2025). What you need to know about impact investing. https://thegiin.org/publication/post/about-impact-investing/
- United Nations General Assembly. (2023). International Year of Volunteers for Sustainable Development, 2026 (Resolution A/RES/78/127). https://digitallibrary.un.org/record/4031517
- Fiskalni svet Republike Slovenije. (2026). Analiza javnofinančnih učinkov Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije. https://www.fs-rs.si/analiza-javnofinancnih-ucinkov-zakona-o-interventnih-ukrepih-za-razvoj-slovenije/
- Proti uničevanju Slovenije. (b. d.). Kaj prinaša interventni zakon. https://protiunicevanjuslovenije.si/ukrepi.html
- Državni zbor Republike Slovenije. (2026). Odlok o razpisu zakonodajnega referenduma o Zakonu o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (OdZIURS). Uradni list Republike Slovenije, št. 1692/2026. https://pisrs.si/pregledPredpisa?sop=2026-01-2352

