Postojna – Prostovoljstvu prijazno mesto

Občina Postojna je letos potrdila naziv Prostovoljstvu prijazno mesto 2019. Priznanje je prejela za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov-prostovoljcev, za promocijo prostovoljstva med najmlajšimi in za razširitev priznanj za Naj skupino mladih prostovoljcev. Občina tudi s pripravo razpisov za prostovoljske organizacije promovira in vzpodbuja sodelovanje prostovoljcev. Priznanje je prevzel župan Igor Marentič.

1. Na posvetu »Ker želimo, da ljudje živijo z našo občino«, ki je potekal pred podelitvijo priznanj Prostovoljstvu prijazno mesto, ste poudarili, da je pomembno v prostovoljstvo vzgajati že najmlajše. Mladi v vaši občini, ki so tudi najbolj aktivni in številni med prostovoljci pri vas, radi priskočijo na pomoč tako starejšim občanom, osebam s posebnimi potrebami, kot tudi vrstnikom. Sami tudi podeljujete priznanja Naj mladim prostovoljcem in Naj prostovoljskemu razredu v vaši občini. Zakaj se vam zdi prostovoljstvo tako pomembna izkušnja in popotnica za mlade?

Če že v mlade glave vsadiš idejo o dobri družbi, ki si brezpogojno pomaga med sabo, jim na ta način pokažeš, da je svet lahko tudi lep. Da za vsako stvar ni potrebno plačilo, oziroma da to lahko dobiš v obliki dobre volje, nasmeha in prijaznih besed. Zdi se nam izredno pomembno, da otrokom pokažemo, da niso pomembne zgolj materialne dobrine in da se vsega ne da kupiti z denarjem. Na tak način z majhnimi koraki ustvarjamo boljšo družbo.

 2. Pred kratkim ste odprli ArtCaffe Postojna – prostor za srečanja, druženja in ustvarjanje ob različnih dogodkih in delavnicah, ki ga soustvarjajo mladoletniki brez spremstva. Nam lahko opišete svojo izkušnjo z njimi, angažiranje prostovoljcev za njihovo lažje vključevanje in doprinos za vaše mlajše in starejše občane?

Mladoletniki brez spremstva so v Postojni sedaj že dobra tri leta. Večji del je takšnih, ki jim naše mesto prestavlja eno izmed postojank za naprej, imamo pa tudi jedro mladih, ki ostajajo v Postojni, se vključujejo v naše okolje, obiskujejo naše programe izobraževanja, nekateri izmed njih so se tu tudi zaposlili. Prostovoljci tudi pri tem projektu igrajo pomembno vlogo, saj jim prav pri tem vključevanju najbolj pomagajo – jih učijo slovenskega jezika, se z njimi družijo, pomagajo pri vsakdanjih opravkih in tako naprej. In tudi mladi prostovoljci na ta način rastejo, bogatijo svoje znanje in izkušnje ter, nenazadnje,  zorijo v modre ljudi.

3. V občini Postojna je aktivnih 8.775 prostovoljcev in prostovoljk, ki delujejo v okviru 24 prostovoljskih organizacij. Največ prostovoljskih ur je bilo opravljenih na področju socialne dejavnosti, kulture in umetnosti, sledi pa jim področje turizma. Kako poteka vaše sodelovanje s prostovoljskimi organizacijami in javnimi zavodi, ki v svoje delo vključujejo prostovoljstvo?

Kot občina v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev financiramo/sofinanciramo dejavnosti prostovoljskih organizacij, nadaljujemo pa tudi s sofinanciranjem zaposlitev preko programov aktivne politike zaposlovanja v prostovoljskih organizacijah, spodbujamo jih tudi k prijavam na razpise, ki jih občina razpisuje.

4. Na kakšen način umeščate prostovoljsko delo v pripravo razpisov?

Občina Postojna vsako leto objavlja razpise, ki so namenjeni sofinanciranju delovanja društev (projekti ali redni programi). Pri razpisih imajo prijavitelji možnost, da v vlogi navedejo, ali pri izvajanju njihovih dejavnosti sodelujejo prostovoljci ter koliko ur opravijo. To je tudi eno izmed meril ocenjevanja, ki prijaviteljem prinese dodatne točke (več ur prostovoljskega dela prinese več točk), kar pomeni tudi več sredstev. Na ta način občina spodbuja prostovoljsko delo.

5. V vaši občini je v prostovoljska gasilna društva včlanjenih skoraj 1.200 prebivalcev, za požarno varnost pa skrbi 250 operativnih gasilcev. Koliko izmed njih je zaposlenih in koliko je prostovoljcev? Se vam zdi prav, da tovrstna aktivnost v naši državi večinoma temelji le na prostovoljcih?

V občini je deveti prostovoljnih gasilskih društev, zaposlenih je le osem gasilk in gasilcev.  To je jedro, ki je ves čas v pripravljenosti.  Vsi ostali so prostovoljci kakršne bi si vsakdo želel.

Zagotovo bi bilo bolje, da bi imeli več profesionalnih, poklicnih gasilskih enot. To daje že samo po sebi občutek večje varnosti kakor dejstvo, da gasilska pomoč temelji na dobri volji prostovoljnih gasilcev.

Ampak verjamem, da se za gasilstvo v Sloveniji ne bi smeli bati. Imamo odlične fante in dekleta, ki ob vsaki uri priskočijo na pomoč, prostovoljna gasilska društva imajo veliko podmladka, kar pomeni, da bodo še dolgo vztrajala in za njihovo prihodnost ni strahu. Prav pa je, da gre država (ali preko občin, ali na kak drugačen način), prostovoljnim gasilcem naproti, jim nudi finančno podporo in dobre pogoje za opravljanje njihove dolžnosti. Če bo za to poskrbljeno, sem prepričan, da tudi prostovoljcev v gasilstvu ne bo zmanjkalo.

6. Spodbujate tudi medgeneracijsko sodelovanje in skrb za starejše. Že več kot leto dni tudi v vaši občini s pomočjo Zavoda Sopotniki skrbite za prevoz starejših občanov s podeželja v mesto in nazaj. Kaj starostnikom pomeni možnost vključevanja v družabno življenje?

S Sopotniki smo marsikateremu starejšemu občanu približali in omogočili dostop do zdravnika, trgovine in drugih krajev ter storitev, ki jih želijo uporabiti, pa do njih zaradi nemobilnosti enostavno ne morejo.

V dobrem letu so se številni občani že lepo privadili na prostovoljce, česar smo zelo veseli. Z uporabniki imajo prostovoljci zelo pozitivne izkušnje, med njimi nastajajo čisto prava prijateljstva. Nenazadnje Sopotniki niso zgolj prevozniki, temveč znajo prisluhniti tudi marsikateri težavi starostnikov, ki se z njimi odpravljajo na pot. Kot pribito drži, da je za boljše počutje včasih potrebna zgolj lepa beseda, ki jo oni vedno namenijo svojim uporabnikom.

7. Lahko izpostavite še kakšen projekt/program, na katerega ste še posebej ponosni?

Zagotovo smo zelo ponosni na pridobitev naziva Unicefovo otrokom prijazno mesto in pa certifikata Mladim prijazna občina. S tem le še potrjujemo, kako pomembno je za nas delo z mladimi in da smo na tem področju kar uspešni. Hkrati je to spodbuda za naprej.

8. Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?

Lahko bi rekel da v vseh javnih ustanovah, ki delujejo za dobrobit bivanja občanov, primanjkuje kadra.  Zato je vsaka tovrstna pomoč dobrodošla. V domu starejših občanov, v šolstvu, medgeneracijskem centru itd.

9. Kako se sami in vaši sodelavci angažirate kot prostovoljci?

S svojimi sodelavci sodelujem pri različnih dobrodelnih akcijah (na primer vožnja Sopotnika), organiziramo sprejeme za naše prostovoljce, da se jim na takšen način še dodatno zahvalimo za njihov nesebični trud, predvsem pa se vsi na občini trudimo, da skrbimo za promocijo prostovoljstva in programov, ki prostovoljstvo podpirajo, saj se lahko na ta način dotaknemo več ljudi in jih spodbujamo k opravljanju prostovoljskega dela.

10. Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?

Mislim, da je naša občina na dobri poti glede prostovoljstva in predvsem si želim, da z nje ne bi skrenila. To, da smo prejeli naziv Prostovoljcem prijazno mesto, ne pomeni zaključka, temveč dodatno spodbudo, da bomo še naprej delali v tej smeri, da bomo seveda za prostovoljstvo skušali navdušiti še več ljudi in da bomo še naprej v prostovoljstvo vključevali mlade. Oni so tisti, ki bodo nekoč prišli na naše mesto, in če jim damo dobro podlago, jo lahko nadgradijo.

Menite, da izvajamo dobre projekte in bi radi postali naši podporniki? Podprite nas