Namen uvodnih usposabljanj je udeležence opolnomočiti, da suvereno stopijo na področje prostovoljskega dela. Na usposabljanju raziščejo lastno motivacijo, spoznajo svoje pravice in odgovornosti ter se trenirajo v dobri komunikaciji ter postavljanju mej. Uvodno usposabljanje, ki se ga letno udeleži okoli 250 posameznikov, je namenjeno vsem, ki se pripravljajo na prostovoljsko delo in tudi tistim, ki že delujejo kot prostovoljci.
Refleksijo o Uvodnem usposabljanju, ki je v Ljubljani potekalo 27. in 28. avgusta, je zapisal udeleženec usposabljanja:
”Prostovoljstvo zame predstavlja možnost, da sooblikujem svet,” je bila misel, ki je zaplavala skozi domačne prostore očarljive hiše sredi Ljubljane. Izrekla jo je mladostna gospa na uvodnem usposabljanju za prostovoljce, ki je potekalo čez vikend v okviru Slovenske filantropije, medtem ko je zunaj sonce obljubljalo drugačne svetove . Ne več ne manj si tisti trenutek nisem želel slišati. ”Če je tako, potem sem na pravem mestu,” se mi je zazdelo v tistem trenutku, ko smo se udeleženci šele začeli spoznavati. Malce prvotne zadrege se je kmalu razblinilo ob domiselnih spoznavnih igrah, nasmehi na obrazih pa so postajali bolj sproščeni. Naslednja dva dneva smo nadaljevali z vajami, ki so odpirale etična vprašanja, ponujale orodja za uspešno in enakovredno komunikacijo, nas postavljale v vloge posameznikov z družbenimi nalepkami in psihofizičnimi omejitvami ter v življenjske situacije, v katerih se lahko znajde sleherni prostovoljec. Skozi prijetno, strokovno in nevsiljivo vodenje Tjaše in Jake se je nanizalo veliko zabavnih, resnih, in nekaj tudi molčečih trenutkov, ko se nihče ni javil, da bi v roke sprejel ”govorečo” žogico – znaka, da si na vrsti za besedo. Dobili smo namreč mnogo odgovorov, marsikomu pa se je ob tem odprlo še več vprašanj, tudi o njem samem. Zagotovo je usposabljanje nagovorilo vsakogar od prisotnih na zelo oseben način, zato so bila tudi mnenja o marsikateri kočljivi temi deljena. Vsekakor pa smo se strinjali, da sta organizatorja s kulinaričnim izborom med odmori zadovoljila vse okuse in se zelo potrudila tudi pri pripravi nedeljskega obroka. Nova znanstva, dragocene izkušnje, sveža znanja, ščepec neobveznega kramljanja, predvsem pa vtis prijetno preživetega konca tedna so ostali v sproščeno utrujeni zavesti, ko smo se poslavljali. Ob zaključku usposabljanja je vsakdo iz snopiča lističev izvlekel samo njemu namenjeno misel, ki ga je spremljala, ko je odhajal skozi vrata v sončno popoldne, poletje pa je vabilo, da si zažvižgaš vedro pesem.” (Nebojša Mijatović)
