Pri mojem delu me vedno znova najdejo izzivi trdi kot oreh, kar mi daje posebno motivacijo. Stiki z enako mislečimi sodelavci, prostovoljci, kolegi iz drugih organizacij potrjujejo smiselnost mojega dela. Skozi delo vidim posledice socialne nepravičnosti, katerih osebno kot človek ne morem ignorirati in ob tem čakati, da bo rešitev »padla« iz neba. Moj moto je, da se dobro vrača z dobrim, slabo s slabim, pa naj bo to v službenem ali osebnem prostoru.
Primož Jamšek se je s Slovensko filantropijo srečal že leta 2001, v prvem letniku Fakultete za socialno delo, ko je iskal organizacijo, v kateri bi opravljal študijsko prakso. Sošolka si je izbrala Slovensko filantropijo in ga povabila zraven. Že naslednje leto je zelo aktivno vključen kot prostovoljec, kasneje pa v okviru študentskega dela. Leta 2008 se oplemeniten z izkušnjami iz tujine pri Slovenski filantropiji redno zaposli. Predstavlja enega od ključnih ljudi v organizaciji.
Njegovo delo je povezano s prostovoljstvom. Izvaja usposabljanja, tako za prostovoljce kot prostovoljske organizacije, jim svetuje po telefonu, e-pošti in v živo. Oblikuje sistem odziva ob velikih naravnih in drugih nesrečah. Je povezovalna točka med organizacijami in podjetji za izvedbo korporativnih akcij, sodeluje pri sistemski ureditvi prostovoljstva, dogodkih za promocijo prostovoljstva..V letu 2017 je vodja dnevnih centrov za migrante v Ljubljani in Mariboru, novega socialnovarstvenega programa Slovenske filantropije. V okviru tega projekta koordinira tudi delo prostovoljcev s prosilci za mednarodno zaščito v Azilnem domu.
»Prostovoljcem ponujam osnovno strukturo, ki jim omogoča kakovostno delo. Delo s prostovoljci je izredno pozitivno. Prehitevajo me z idejami, njihovo pripravljenostjo, dajejo mi vedenje, da nisem sam v prizadevanjih, da pomagam ljudem, ki se nahajajo v njim novi in večinoma neprijetni situaciji. Tako kot marsikje tudi tu naletimo na ovire, ki jih prostovoljci ne morejo razrešiti sami, niti jaz ali moji sodelavci. Pri delu vsi skupaj pogosto prihajamo do etičnih dilem, zato je dinamika zelo pestra. Zanimivost tega dela je, da moram Azilnemu domu en dan prej poslati seznam prostovoljcev, ki bodo vstopili v njihove prostore naslednji dan. Ker imajo prostovoljci čas, da se prijavijo do pozno popoldan, pošiljam sezname prostovoljcev vsak večer, kar je postala zanimiva rutina in se tako moje delo zaključi šele takrat.«
V preteklem letu je Slovenska filantropija pri delu v azilnih domovih združila moči z 19-imi organizacijami. Sodelovanje z njimi koordinira Primož. Zaradi naše dnevne prisotnosti v Azilnem domu in stika z begunci imamo po mnenju Primoža za izvajanje aktivnosti strateško prednost: imamo informacije, katere aktivnosti bodo naletele na pozitiven odziv, kakšen je ritem življenja ljudi, predvsem pa imamo zaupanje ljudi, da jih lahko uspešno povabimo na aktivnosti.
»Še vedno me nasmeji napis petletne punčke na umazanih tleh šotora v sprejemnem centru Dobova, ko je zapisala: I love you too much.«
Največjo korist pri angažmaju s prosilci za mednarodno zaščito ali begunci Primož vidi v vračanju dostojanstva ljudem in prvem tkanju njihove socialne mreže v Sloveniji. Se pa trudimo, da prebivalce azilnih domov in integracijskih hiš povabimo v družbo, ven iz teh institucij. Temu je namenjen tudi dnevni center za migrante v Ljubljani in Mariboru. Pomoč prostovoljcev ne izhaja iz stroke psihologije, socialnega dela ali česa podobnega, temveč predstavlja preprosto medsebojno pomoč, katere cilj je vključenost vseh v družbo. Na drugi strani pa to pomeni tudi odpiranje institucije proti lokalni skupnosti, kjer imajo korist vsi vpleteni.
Dan za spremembe
Ob letošnjem Dnevu za spremembe, ki ga organizira Slovenska filantropija, Primož v Ljubljani vodi korporativno akcijo urejanja okolice novega doma Slovenske filantropije – Viške hiške. To namreč niso samo novi poslovni prostori, temveč je prostor namenjen srečevanju različnih ljudi, v njem je tudi dnevni center za migrante, zato mora prostor izžarevati dobrodošlico.
»Urejali bomo letni del – zunanjost. Potrebno je spomladansko čiščenje, setev trave … A najbolj pomembno se skriva v vrtičkih, ki bodo predani v uporabo našim uporabnikom, potrebno jih bo razmejiti od trave, urediti poti … Akcija bo trajala kar dva dni, v petek se nam pridruži podjetje SAVA RE, v soboto pa združujemo moči z učenci OŠ Toneta Čufarja, našimi prostovoljci in upam da, tudi sosedi. Z roko v roki, prosilci za mednarodno zaščito in domačini. In to je bistvo integracije. S pomočjo Fakultete za arhitekturo in njihovih študentov bomo predelali stare omare in naredili naše prostore še bolj funkcionalne.«