V okviru študijskega obiska na Danskem, ki je potekal med 29. 8. in 2. 9. 2017, smo sodelavci programa prostovoljstvo na Slovenski filantropiji obiskali tudi Dansko zvezo za hendikep (DHF), ki si že skoraj 100 let prizadeva za dostopno družbo, v kateri bi lahko vsi ljudje z različnimi oviranostmi živeli z enakimi možnostmi kot vsi ostali. DHF ima 8.000 članov, ki delujejo na lokalni, nacionalni in mednarodni ravni s ciljem izboljšanja življenjskih razmer za približno 350.000 hedikepiranih posameznikov v njihovi državi.
Vizija organizacije DHF je ustvariti mrežo med hendikepiranimi osebami in okrepiti občutek skupnosti. Pomemben del njihovega delovanja predstavlja tudi prostovoljstvo. Zadnja leta si prizadevajo za novo politiko prostovoljstva, ki je v času krize postalo pomembna kompenzacija za številne podporne storitve, ki bi jih morala zagotavljati država. Prizadevajo si, da se prostovoljstva ne izkorišča in poudarjajo, da nadomestilo za premagovanje ovir ne more biti v celoti odvisno od prostovoljstva. Pot do enakih možnosti oviranih oseb za kakovostno življenje namreč ne more biti odvisna zgolj od prostega časa in dobre volje prostovoljcev in prostovoljk, saj tovrstna pomoč ne more zagotavljati resnične neodvisnosti in varnosti. Pot do enakih možnosti zahteva sistemske, konkretne ukrepe na vseh ravneh in življenjskih situacijah, saj le tako lahko v družbi zagotovimo nadomestilo zmanjšane funkcionalnosti oseb z oviranostmi. Zato svojo pozornost usmerjajo tudi na t.i. sivo cono, to je območje stika tistih storitev, ki jih mora zagotoviti država, z aktivnostmi, ki jih lahko opravljajo prostovoljci. Prizadevajo si, da bi bila ta siva cona čim manjša in da bi prostovoljci resnično prinašali dodano vrednost oz. nekaj več v kakovostno obravnavo oseb z oviranostmi, ne bi pa nadomeščali osebnih asistentov in storitev, ki jih izvajajo javni zavodi.
Slika 1: Tjaša Arko, Nevenka Alja Gladek, Nina Lukashevich pred zgradbo, v kateri deluje DHF
33 organizacij, ki se ukvarjajo s posameznimi oviranostmi (avtizem, parkinsonova, slepi, invalidnost, gluhi …) je združilo svoje moči in s pomočjo družbeno odgovornih podjetij in osebnih donacij so leta 2012 zgradili stavbo, ki na svetu velja za najbolj dostopno stavbo vsem oviranim posameznikom. Stavba je polna prilagoditev za različne uporabnike, od npr. različne višine pultov v recepciji, tehnične opreme za sestanke, ipd. To je posledica skupnega načrtovanja prostorov z vsemi organiazcijami, ki najbolje poznajo ovire, s katerimi se vsak dan srečujejo njihovi člani. Presenetljivo je, da so po zaključku gradnje ugotovili, da cena kvadratnega metra te stavbe kljub vsem prilagoditvam ne presega cene gradnje drugih stavb, ki prilagoditev nimajo, saj je bila že v osnovi zasnovana taka, kot je sedaj, in naknadni posegi za posebne prilagoditve niso bili potrebni. Stavba je resnično čudovita, svetla, barvita, gostoljubna za vse.
Slika 2: Skupna stavba danskih organizacij, ki delujejo na področju hendikepiranosti
Pod isto streho svoja mnenja usklajuje in oblikuje strategijo že 17 organizacij. Za skupno stavbo so se odločili zavoljo večje sinergije, skupnega glasu, večje sposobnosti zagovorniške politike in učinkovitega vplivanja na politike ter oblikovalce mnenj. Ker verjamejo v moč skupnosti, ki lahko ustvarja pogoje za pozitivne spremembe, aktivno sodelujejo v razpravi in poskušajo vplivati na nosilce odločanja na vseh področjih, kot so izobraževanje, politika trga dela, prevoz, kultura, dostopnost in invalidnost. Posebnost njihove prakse je tudi v tem, da kar 99 % zaposlenih predstavljajo osebe z različnimi oviranostmi. Njihov moto je namreč Nič o nas brez nas!
Slika 3: Recepcija skupne stavbe – pult ima dve višini, da omogoča nemoteno komunikacijo osebam, ki stojijo, in osebam na vozičku
Stavba v predmestju Kopenhagna je projekt, ki vzbuja spoštovanje iz več razlogov. S povezovanjem in sodelovanjem so v danskih invalidskih organizacijah dosegli uresničitev sanj po oblikovanju prostora srečevanj vseh, ne glede na obliko oviranosti. Ustvarili so nekaj, česar si prej še nikjer na svetu niso znali zamisliti. Z združevanjem so zbrali ogromno sredstev in jih oplemenitili s tem velikim centrom, ki deluje na osnovi spoštovanja in vključevanja vseh. S premislekom so se odločili za ta korak potem, ko so pretehtali prednost skupnega prostora pred strahom getoizacije. Uspehi zaradi sinergijskega zagovorniškega delovanja organizacij v zadnjih letih so potrdili, da je bila odločitev za skupno stavbo prava.
Slika 4: Strokovni sodelavec Jeppe s. Kerckhoffs in predsednica zveze Susanne Olsen
Dansk handicap Forbund
Blekinge Boulevard 2
Taastrup
Kopenhagen
www.danskhandicapforbund.dk
