Jaka Matičič je koordinator usposabljanj na Slovenski filantropiji. Prvič je stopil v stik z organizacijo, kjer je danes zaposlen, pred osmimi leti, ko sem je udeležil uvodnega usposabljanja za mentorje prostovoljcev. Takrat je bil aktiven v skavtski organizaciji, kjer se je prav tako na organizacijski ravni ukvarjal z izvajanjem in razvojem usposabljanj ter procesov mentorstva mlajšim mladinskim voditeljem na začetku njihove poti. Vse do leta 2015, ko se je kot mnogi drugi prostovoljci pridružil Slovenski filantropiji, ki je v registracijskih in sprejemnih centrih za begunce po državi aktivirala prostovoljce, ki so nudili psihosocialno pomoč ter na številne druge načine pomagali, da smo kot družba izziv migracijskih valov lažje premagali.
Sodelavci Slovenske filantropije, ki so z vso požrtvovalnostjo poleg rednega dela opravljali tudi izjemno delo koordinatorjev na terenu, so takrat iskali nove sodelavce – terenske koordinatorje. Jaka se še natančno spomni tistega popoldneva, ko je prejel klic njegove današnje sodelavke, ki ga je spodbudil, da se je udeležil prvega sestanka za koordinatorje prostovoljcev na terenu.
»Tako sem 3. novembra 2015 tudi sam postal del organizacije, brez katere bi naša družba lahko migracijske izzive reševala na nekorekten način do tistih, ki so pomoč potrebovali. Še danes sem vesel, da sem bil lahko del pozitivne spremembe, ki smo jo v tistih okoliščinah naredili. Moja želja po pomoči ljudem verjetno izhaja iz časov, ko sem začel potovati po svetu in odkrivati nove kulture. Od takrat namreč vem, kako pomembno je, da sodelujemo, da smo odprti drug do drugega ter tako delamo našo družbo boljšo. Pred izkustvom različnosti, ki sem jih dobil s potovanji, verjetno ne bi bil človek, kot sem danes, ampak nekaj povsem drugega, mogoče vse kaj drugega kot humanitarec. Okolje, v katerem živimo, lahko namreč ključno vpliva na našo percepcijo družbe.«
Jaka na Slovenski filantropiji opravlja vlogo koordinatorja usposabljanj. Skrbi za promocijo in izvajanje usposabljanj, hkrati pa lahko s pomočjo sodelavcev razvija nove vsebine za usposabljanja, jih izvaja in tako, kot sam pravi, vpliva na razvoj in kvaliteto prostovoljstva v Sloveniji. Delo je v veliki meri tudi terensko, saj je dobro vzdrževati osebni stik z ostalimi organizacijami. Jaka ga navezuje predvsem z izvajanjem delavnic, predavanj ali usposabljanj pa tudi z različnimi obiski, kjer s sodelavci pomagajo pri razvoju organizacijskih kapacitet prostovoljskega sektorja. Prav to je Jaku najljubše pri njegovem delu.
»Ko izvajam delavnice in usposabljanja, dobim neposreden feedback o tem, ali si nekaj naredil dobro ali ne. Zadovoljni prostovoljci v organizacijah, nasmejani otroški obrazi na delavnicah po šolah ali razvoj organizacije, ki ga lahko opaziš po eni sami delavnici, je namreč tisto, kar vzbuja posebno zadovoljstvo. Še posebej sem vesel, če vem, da sem lahko s svojim lastnim vložkom, s temi drobnimi koraki, ki sem jih naredil, vsaj malo spremenil svet na bolje. Pri delu me namreč vedno vodi misel ustanovitelja skavtov, Roberta Baden Powella: »Pusti svet za spoznanje boljši, kot si ga prejel.« Če bi bila ta misel vodilo v svetu, bi vsaka, pa naj bo še tako majhna sprememba na koncu rezultirala v bolj odprti ter solidarni družbi.«
Usposabljanja Slovenske filantropije načeloma potekajo čez vse leto ter zajemajo številne vsebine, od uvodnih usposabljanj za prostovoljce, uvodnih usposabljanj za mentorje, usposabljanj za strokovne sodelavce, številnih tematskih usposabljanj ter v zadnjem času tudi usposabljanj in delavnic za podjetja. Vsa redna usposabljanja so razpisana dvakrat letno in zajemajo vsebine, ki jih aktualno zaznavamo kot manjkajoče v okolju, znotraj katerega deluje Slovenska filantropija. Ta pomaga organizacijam razvijati neizkoriščene potenciale in izvršuje njeno temeljno poslanstvo. »Skoraj vsak mesec izvedemo vsaj eno uvodno usposabljanje za prostovoljce in nekaj tematskih usposabljanj, večkrat letno pa razpišemo tudi usposabljanja za mentorje in druge strokovne delavce v organizacijah. Organizacije lahko naročijo tudi usposabljanja, ki jih izvedemo pri njih, vse več pa se na nas obračajo tudi podjetja, ki jih vsebine s področja solidarnosti, družbene odgovornosti in podobnih vsebin zanimajo.«
Na usposabljanja se udeleženci lahko prijavijo preko spleta, kjer za prijavo lahko uporabijo elektronski obrazec ali dobijo prijavnico, ki jo nato pošljejo po navadni pošti na naš naslov. Usposabljanja se običajno izvajajo med 6 do 8 ur, nekatera tudi več dni. Delavnice lahko trajajo od ene do nekaj ur. Letno se usposabljanj Slovenske filantropije udeleži med 2000 do 2500 ljudi.
Jaka se poleti, ko ni razpisanih usposabljanj, posveti pripravam na mednarodno izmenjavo. Te so vedno različne, saj dela z različnimi predstavniki organizacij iz tujine in mladimi, ki prihajajo iz različnih družbenih oziroma socialnih ozadij. »Priprave običajno potekajo čez celo leto. Najprej tako, da se upošteva izsledke minulih izmenjav – kaj so mladi tam želeli za bodoče, kaj jim je bilo všeč, kaj so videli kot posebni izziv ipd. Nato izberemo partnerje, ki preverijo, kakšne so potrebe in izzivi mladih, ki bi jih želeli nasloviti na mladinski izmenjavi in skupaj z njimi oblikujemo program ter določimo, katera bo naša ciljna skupina med mladimi. Potem znotraj nacionalnih skupin poteka izbor udeležencev v skladu z določenimi parametri za izbor mladih. Običajno vedno merimo na to, da bi mladinsko izmenjavo omogočili čim širšemu spektru mladih ter jim tako omogočili priložnost za raziskovanje novih področij socialnih veščin, oblikovanje novih prijateljstev, kvalitetno preživljanje prostega časa v medkulturnem okolju ter drugo.«
Posebna pozornost je posvečena raznolikosti skupine. Fokus je na tem, da se tovrstno izkušnjo omogoči tudi tistim, ki je drugače nikoli ne bi dobili – beguncem, mladim z manj priložnostmi, mladim iz socialno šibkih okolij idr.
Pomembnejši učinki za mlade se poznajo na koncu, ko ti dobro razširijo svojo socialno mrežo, razvijejo nove veščine in znanja, razvijejo kompetence, potrebne tudi v procesih izobraževanja, dobijo potrditev, kaj delajo dobro in katera so področja, ki jih še lahko raziskujejo. Mladim se odpre širši pogled na svet, vsaj malo osvobojen od konvencionalnega načina razmišljanja, ki je pogosto prisoten v današnji družbi, kjer se verjame, da so mladi apatični, razvajeni, nepripravljeni na samostojno življenje. »Mladi imajo po izmenjavi večje možnosti za prepoznavanje priložnosti pred njimi. To kasneje opazimo tudi na Slovenski filantropiji. Mnogi od njih postanejo naši prostovoljci, se vključijo v naše programe ali kako drugače sodelujejo z nami. Za Slovensko filantropijo je prav gotovo pomembno tudi to, da smo tem mladim omogočili vpogled v lastne kvalitete, ki jih imajo ter jim tako pomagali na poti do opolnomočenja, na poti v odraslost, kjer bodo postali pomembni akterji v družbenem prostoru in tudi nosilci sprememb sveta na bolje.«
Jaka je med stalnimi sodelavci Slovenske filantropije tudi eden redkih predstavnikov generacije Y. Po njegovem mnenju je generacija Y tista, ki trenutno tlakuje svojo pot med bodoče odločevalce, vidnejše osebnosti v svetu, ki že in bodo tudi v prihodnjih 20 letih bistveno vplivali na svet, v katerem bomo živeli. »S tem nam je dano poslanstvo, da se trudimo naše vrline izkoristiti v dobrobit celotnega človeštva. Nahajamo se namreč na mejnikih, ki bodo našo civilizacijo redefinirali na načine, ki si jih danes verjetno večina človeštva še niti ne more predstavljati. Kot predstavnik te generacije sem vesel, da nam je bila že praktično v zibko položena priložnost, da lahko s tehnologijo svet spreminjamo na bolje, če se le za to odločimo. Na Slovenski filantropiji sem zato najbolj vesel, ko lahko svoje znanje s področja informacijsko komunikacijskih tehnologij ter željo po ustvarjanju uporabljam za soočanje z izzivi, ki jih imam pred seboj. Lastnost generacije Y sta tudi svojeglavost ali trma, ki nam pomagata, da ne pristanemo na ultimate, da se ne čutimo ujete v na videz brezizhodnih situacijah. Ravno ta drža mi je večkrat v situacijah na področju prostovoljstva že zelo pomagala, tudi pri teptanju človekovih pravic, ki so se dogajala znotraj uveljavljenih družbenih norm oziroma pravil,« Jaka opiše prednostne lastnosti generacije Y, ki jo predstavlja.
Največje veselje pri delu na Slovenski filantropiji Jaku predstavljajo dnevni izzivi, ki mu delo razgibajo in naredijo zanimivo. Noben dan ni enak prejšnjemu in tako rutina ni mogoča. Rutina bi, kot sam pravi, ubila njegovo kreativnost, željo po raziskovanju novega, dodatnem učenju in sodelovanju s sodelavci. Biti del kolektiva, ki lahko s skupnimi koraki dela tako velike premike na bolje, je opogumljajoče in ti da zagon ob vedenju, da lahko še najmanjša riba znotraj ogromne jate pomeni velike spremembe.
