Sabrina Lever se je Slovenski filantropiji pridružila junija 2016, ko je bila sprejeta na delovno mesto sodelavke za odnose z javnostmi. Vključila se je v času Festivala migrantskega filma, s katerim Slovenska filantropija obeležuje svetovni dan beguncev (leto poprej je festival spoznavala še kot novinarka kulturnega uredništva na RTV SLO). Po zaključku festivala je začela opravljati preostale naloge, ki spadajo na področje odnosov z javnostmi, predvsem promocijo prostovoljstva.
“Že prej sem v medijih spremljala delo Slovenske filantropije in bila nad njim navdušena. V času študija so me nagovarjale kršitve človekovih pravic. Mislim, da sem na neki način pristala na pravem delovnem mestu, saj lahko prispevam k medijskemu poročanju. Vprašanje, ki ostaja odprto že vse od prvega dne, pa je seveda, kako sploh zajeti in predstaviti vse, kar sodelavci ene izmed največjih slovenskih humanitarnih organizacij, kar Slovenska filantropija je, počnejo, naredijo, dosežejo.”
Projektov, dogodkov in številnih drugih aktivnosti, ki potekajo v okviru štirih večjih programov (prostovoljstvo, migracije, medgeneracijsko sodelovanje in razvojno sodelovanje), je na Slovenski filantropiji ogromno in vsak zahteva svoj del Sabrininega urnika. K sreči so dogodki skrbno razporejeni skozi vse leto, pri programih pa je drugače. Program prostovoljstva je res obsežen in deluje na dveh ravneh. Prvo je usposabljanje, zatem vključevanje prostovoljcev in mentorstvo prostovoljcev, ki delujejo v okviru naših programov (npr. delo z begunci in migranti, razdeljevanje hrane socialno ogroženim posameznikom v okviru projekta Obrok ljudem, ne smetem, v programu Prostovoljskega servisa obiskujejo osamljene, nudijo pomoč pri varstvu otrok, ko zaradi različnih situacij starš/a ne zmoreta, nudijo podporo pri hoji v trgovino in ohranjanju samostojnosti bolnim in starejšim, …). Ker pa Slovenska filantropija koordinira tudi Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, je tu še podpora vsem prostovoljskim organizacijam in javnim zavodom, ki vključujejo prostovoljce.
“Vse našteto delamo za uresničevanje naše vizije, da lahko s prostovoljstvom vsi prispevamo k boljši in bolj strpni družbi, ki temelji na spoštovanju vseh, ne glede na osebne in življenjske okoliščine. Zelo smo veseli, saj smo ravno ta teden dobili novo sodelavko Jasno Rajnar Petrović, nova krila, zaradi katerih boste zdaj še prej in pogosteje slišali o vsem, kar počnemo, in hitreje začutili utrip dogajanja v naši Viški hiški, Dnevnem centru za migrante in begunce in šestih medgeneracijskih hišah.”
Odnosi z javnostmi so po Sabrininih izkušnjah področje, ki se izredno hitro spreminja. Splet je postal pomembno okolje komuniciranja. Tradicionalna sporočila so zamenjale avdio-video usmerjene vsebine. Danes so prav vsi posamezniki lahko posredovalci raznolikih informacij. Zaradi dobrega večletnega sodelovanja z mediji se novinarji pogosto sami obračajo na Slovensko filantropijo, saj vedo, da so sodelavci zakladnica znanja, dobri poznavalci dogajanja na terenu in predvsem, da vsak dan iščejo rešitve za ljudi, ki potrebujejo pomoč. “Gre za vzajemno pomoč in skupne korake k bolj strpni družbi.”
Sabrini je zelo pomembno, da v procesu nudenja pomoči in reševanju občutljivih življenjskih situacij posameznikov in družin seveda ne izpostavljajo neustreznemu obravnavanju in možnim zlorabam v medijih in javnosti. Pogosto ravno zaradi varovanja dostojanstva, njihove varnosti in želje po zasebnosti zgodbe niso nikoli predstavljene javnosti. Tudi, ko se srečno razpletejo. Ostajajo le kot potrditev sodelavcem za opravljeno delo in navdih za vse bodoče izzive.
“Se pa seveda trudimo, da tiste zgodbe, ki so za javnost, posamezniki govorijo v svojem imenu, in tovrstnih zgodb je zapisanih in posnetih kar nekaj. Poleg tega iščemo vsebine, ki nas povezujejo, to, v čemer smo si ljudje enaki, in ne pristajamo na diskurz fundamentalne drugačnosti. Na srečo sodelujemo z velikim številom novinarjev, ki se borijo za etično in kakovostno novinarstvo ter se veliko ukvarjajo s tem, kako naslavljati vprašanja, povezana z migracijami, etničnimi ter verskimi manjšinami, revščino … So pa res »osamelci v puščavi«, za katere smo seveda zelo hvaležni, saj so se komercializacija, senzacionalizmi in nestrpnost »zažrli« tudi v medije, tako da so mnogi zavrgli svoje poslanstvo. Prav tako sta se razvrednotila tako novinarski poklic kot tudi delo urednika. Poleg tega se v naši državi dopušča prostor za predstavljanje nevarne politične propagande, ki razpihuje razčlovečene politike in pomanjkanje sočutja do človeškega življenja, kar vzbuja strah, pogosto iz tega prostora letijo puščice tudi na nevladne organizacije. Svoje delo vidimo predvsem tudi v tem, da povemo, da so mnogi predsodki napačni in izvirajo iz nepoznavanja.”
Sabrinin delovni dan je razgiban. Veliko idej, veliko načrtovanja, prepoznavanja potreb med ljudmi in organizacijami, dogodkov, odgovarjanja na prošnje novinarjev, težke in žalostne zgodbe, nelagodje zaradi odločitev, ki jih vlečejo odločevalci, mediji in posamezniki na družbenih omrežjih. Predvsem pa so tu ves čas sodelavci, ki so jo postopoma seznanjali z njenim delom, odgovarjali na njena vprašanja in so tudi danes z njo, ko potrebuje pomoč, pogovor ali samo malce spodbude. “Tako je, če delaš obkrožen z ljudmi, ki radi delajo z ljudmi in za ljudi. “
V naslednjih dneh Sabrino čaka razmislek o tem, kako nasloviti že 10. Dan za spremembe, ki se bo zgodil 6. aprila 2019 in je lani povezal več kot 550 organizacij, 15000 prostovoljcev in 79 krajev. Obenem piše zahvale vsem, ki so izvedli in podprli medijsko kampanjo Invazija krogle, s katero spodbujajo mlade, da se pridružijo prostovoljcem, pomaga pri pripravi Foruma prostovoljstva, ki bo 29. novembra potekal v Hiši Evropske unije in bo prav tako namenjen mladim. Veseli se udeležbe na mednarodni prostovoljski konferenci v Augsburgu, ki bo vsekakor predstavila številne dobre prakse s področja vključevanja prostovoljcev, čakajo jo regijski obiski v Novem mestu in Ljubljani in priprava zloženke, ki bo med drugim predstavila, na katerih področjih se lahko posamezniki aktivirate kot prostovoljci …
Sabrina kdaj pripomni, da je služba na Slovenski filantropiji prva služba, kjer toliko presedi pred računalnikom. A vseeno je motivirana in se veseli novih izzivov.
“Če samo na hitro preletim zadnje mesece, so to vsekakor številne male in velike zmage, ki jih dosegamo pri svojem delu, in ni jih malo. Lepo je tudi, ko se mladi obračajo na nas s svojimi idejami in jih lahko podpremo. Takšen je tudi Jure Grahek s projektom Žive naj vsi narodi, ki je s priredbo Zdravljice zbiral sredstva za vključevanje otrok beguncev in je ob zaključku sodelovanja na našo pobudo na natečaju Naj prostovoljec 2017 prejel priznanje za posebne dosežke. Pa glasbena skupina White Stain, se je na nas obrnila s predlogom, da prodane vstopnice s koncerta ob izidu nove studijske plošče namenijo socialno ogroženim družinam in posameznikom. Pa povabilo Pekarne Grosuplje in Radia Študent v skupni projekt Krušne drobtine, preko katerega dvakrat na mesec uporabnikom razdelimo kruh. Več kot nas dela za isti cilj, večje so možnosti, da ga dosežemo.”
Pri svojem delu se večkrat spomni tudi na zapis Arendtove: »Moderni ljudje umremo dvakrat. Prvič, ko nam postane vseeno za ta svet.«
