Včeraj sem gledala oddajo Globus na nacionalki. Tema je bila novi korona virus. Dva novinarja, ki sta se na vse pretege trudila vnesti dramo v oddajo, in štirje sogovorniki, ki so kar najbolj trezno mirili. Vse je pod kontrolo. In še enkrat, vse je pod kontrolo. Če niso pozvali ljudstva, naj navali v lekarne in pokupi kar se da veliko zaščitnih sredstev, to ne pomeni, da ne vedo kaj se dogaja, ampak ravno obratno. Panike zaradi novega korona virusa ne potrebujemo. Je treba biti pazljiv. Enako velja za gripo. Pozivi so bili zelo dobri. Ne hodimo v gnečo, bodimo več na zraku, …
Kar nas naj skrbi je to, kdo bo po novem vodil Slovenijo. Upam, da bodo volitve kmalu. In za to se moramo zganiti volivci.
Pozanimajmo se, kaj kdo ponuja. Na primer, ali želimo imeti zdravstvo v privatnih rokah, ali kakovostno javno. Sem prepričana, da si večina ne želi privatnega zdravstva, ker to namreč pomeni, da imajo premožni odlične, vsi drugi pa manj kvalitetne storitve. Ozrite se malo okoli nas, kjer je zdravstvo že v privatnih rokah. Sploh ni dobro. Če imaš denar, dobiš uslugo, če imaš denarja več, dobiš zelo dobro uslugo, če denarja nimaš, dobiš kar ostane.
Kakovostno javno zdravstvo pomeni, da vsi dobimo najboljšo možno uslugo. Na žalost smo mi že delno prenesli zdravje v roke privatnikov. In rezultati že zdaj niso dobri. Čakalne vrste in ostale težave našega zdravstva niso problem “javne” lastnine. To je problem nebrzdanih apetitov in sistema, ki jih ni sposoben regulirati. Na škodo ljudi in ugleda večine zdravnikov, za katere sem prepričana, da so izjemno dobri.
Slovenska filantropija dela s skoraj 16.500 uporabniki. Večina bi dobila tisto, kar ostane. Ob sami misli na to pa nas lahko grabi panika. Ampak samo do te mere, da rečemo svoj odločni NE.
