Šele zdaj, ko se poslavljam od filantropije, zares dojemam, kako zelo sem ponosna na naše delo. Skupno. Cele ekipe. Tudi tistih, ki so ekipo vmes zapustili.
Čez dva dni imamo možnost, da končno naredimo konec enemu najmračnejših obdobij v zgodovini Slovenije. Pojdimo volit, da bo spet veselo na naših ulicah in v naravi, da bomo brez bojazni soočali svoja različna mnenja, da bomo z veseljem povedali od kod smo in kaj zagovarjamo, da bo vsaka...
Marsikaj iz naše zgodovine je takega, kar bi morali ohraniti, pa nismo. Zdaj izumljamo znova. Tudi to, da je potrebno in smiselno skrbeti za skupnost, skupaj.
A treba je predvsem govoriti o tistih posameznikih in posameznicah, ki te dni izkazujejo vse, kar je v človeku najboljšega - prostovoljce in prostovoljke.
Naj najprej razčistim kakršnokoli zmedo in za vedno ločim dva pojma: v politiko ne vstopa nevladna organizacija, ampak samo jaz.
Včeraj smo se verjetno vsi zbudili v dan, ki je naš svet spet postavil na glavo. In spet se milijone ljudi, ki si želijo mirnega življenja, podi od doma. Nič niso krivi.
Med tem pa imamo vedno več ljudi, ki kljub plačevanju vseh dajatev za zdravstvo ne morejo priti do zdravnika, čakalne vrste pa se samo daljšajo in daljšajo.
Večkrat sem slišala, kako je naše ime, Slovenska filantropija komplicirano. Da ga marsikdo ne razume. No, zdaj ga nosimo že 30 let! Leta 1992 se je kar nekaj posameznikov z našo predsednico Anico Mikuš Kos na čelu odločilo organizirati in pomagati beguncem iz Bosne in Hercegovine, ki so takrat...
V imenu človečnosti, ki je bistvo našega obstoja, moramo takim tragedijam reči ne. Brez fige v žepu in plana B.
Rešitev trenutne situacije pa gotovo ni le druga vlada, to je le absolutni predpogoj, saj se je treba začeti pogovarjati o prihodnosti. In prihodnost bodo v največji meri užili mladi, vsi mi drugi, malo starejši, pač malo manj.