V teh dneh smo se iz enega neverjetnega obdobja, zaznamovanega z virusom in pandemijo, zbudili v svet vojne pred našim pragom. Ta čas je seveda prinesel neverjetne izraze solidarnosti, po drugi strani pa najhujšo možno diskriminacijo in nerazumevanje stvarnosti sveta, v katerem živimo.
K nam se zatekajo begunci iz Ukrajine. Tukaj spet odločilno vlogo odigravamo nevladne organizacije in prostovoljci s pomočjo pri oskrbi, s psihosocialno pomočjo, informacijami, povezovanjem, … ljudje pač morajo živeti dalje. In begunci sporočajo, da na vsakem koraku občutijo veliko prijaznost Slovencev.
Ob tem se zdi neverjetno, da najvišji vladni kadri ljudi, ki prihajajo iz vojn, brezsramno delijo na prave in neprave. Gre za rasizem, ksenofobijo in diskriminacijo najhujše vrste. Ampak saj dostojnosti ta vlada ne pozna. Njihova dejanja so tik pred volitvami čedalje bolj podobna plenjenju zadnjih dobrin, ko svet razpada. Me spomni na izvrstno, a izjemno kruto knjigo z naslovom Cesta, le da pri nas za zdaj še ne gre za zadnje drobtine kruha, pač pa za krčevit boj za oblast vladajoče ekipe. Do zadnje drobtine kruha nas bodo na tak način še pripeljali, če jim bomo na volitvah to dopustili. Ob tem za lastno propagando izvajajo solo akcije v slogu Chucka Norrisa, ki gre v Ukrajino pihnit v jadra ukrajinskega odpora, ker se že dolgo ni igral vojne.
A treba je predvsem govoriti o tistih posameznikih in posameznicah, ki te dni izkazujejo vse, kar je v človeku najboljšega – prostovoljce in prostovoljke. Res veliko jih je, ki na vse mogoče načine pomagajo ljudem, da bi jim bilo v tej tragediji vsaj malo lažje. Več ekip v treh izmenah pomaga premalo zaposlenim v Uradu za oskrbo in integracijo migrantov v Logatcu, v Azilnem domu, na Debelem rtiču, vsakodnevno v prejemanju in izdajanju materialnih donacij, s pogovorom, s tolmačenjem, … beguncem pomagajo najti primerno začasno bivališče, povezujejo jih z institucijami, ki jim lahko ponudijo prostor za njihovo delo in delajo vse v smeri zagotovitve kar se da normalnega življenja za tiste, ki so izgubili dom. To so ljudje, ki delajo dobro za tiste, ki bežijo iz Ukrajine.
To so Prostovoljci in Prostovoljke z veliko začetnico, ki niti slučajno ne sodijo v enak predal z vladnim jagodnim izborom na Chuck Norris-ovski misiji. Ti namreč za svoje delo prejemajo debelo plačo in se s to lepo besedo kitijo izključno za politične točke – kar pa s prostovoljstvom nima niti enega skupnega imenovalca.
