Včeraj smo se verjetno vsi zbudili v dan, ki je naš svet spet postavil na glavo. Ne vem kolikokrat smo izrekli vprašanje, kako je mogoče. In spet se milijone ljudi, ki si želijo mirnega življenja, podi od doma. Nič niso krivi. Vse, kar so gradili, gre v nič in ne da bi si tega želeli, bodo morali v tuji državi, med tujimi ljudmi, začenjati znova. Kakšna tragedija.
Nikjer, ampak res nikjer na oblasti ne bi smeli biti ljudje, ki se s tako lahkoto odločajo za sovražnost, maščevalnost in nenazadnje za oborožene napade. To prav nikomur, razen seveda proizvajalcem orožja in vsem, ki so pri tem zraven, ne koristi. To so ljudje, ki se požvižgajo na pravni red in se igrajo razsodnike. Nič drugega. Igrajo se, ker imajo to moč. Pravni red je prav zato, da ščiti tiste, ki niso na položajih moči. Zato do moči nikoli ne bi smeli priti ljudje, ki jo s tako lahkoto zlorabljajo.
Včeraj zvečer me je klical gospod iz Koroške, da sporoči, da imajo pri njih prostor, ki ga lahko ponudijo kakšni begunski družini, če bi bilo potrebno. Da vsaj nekaj naredi, je rekel. Res upam, da to ne bo potrebno, ampak hvala za to. Tako se je veliko ljudi odzvalo tudi ob velikem begunskem valu leta 2015. Taki ljudje vračajo vero v človečnost. Upam, da ustavijo agresijo in preprečijo še več škode in grozot. Kot da si ne bi ljudje tudi sicer, velikokrat sami sebi, zadosti grenili življenja.
Kaj lahko naredimo pri nas? Izkoristimo možnost, ki jo imamo že 24. aprila in pri nas onemogočimo oblast ljudem, ki v vseh pogledih teptajo težko priborjene pravice, norme in pravila, sejejo razkol in sovraštvo. Prav na ta način se tlakujejo tudi poti, ki vodijo do vojn.
Če zdaj kažejo solidaren obraz, naj vas ne zavede. Solidarnost mora veljati za vse begunce.
