Kastni kapitalizem

Državo imamo zato, da poskrbi za svoje državljane, za svoje prebivalce. In ker ima vlada, ki upravlja z državo, v rokah škarje in platno, lahko stvari ureja sistemsko. Z razmislekom o aktualnem stanju, okoliščinah, trendih, vključi predvidevanja, postavi v kontekst načrtovanih politik in se odloči za rešitve, ki bodo v trajno dobro za delovanje države, njenih podsistemov, v dobro državljanov. Trenutna vlada dela vse, da nas tik pred svojim koncem, poleg vseh ostalih že proizvedenih katastrof pripelje še v pravi kastni kapitalizem. Pomembno jim je izključno kdo si in kaj si, ne pa kaj znaš in koliko prispevaš v skupno dobro, za blagor sodržavljanov.

Vzemimo primer plač zdravnikov. Verjamem, da je znotraj zdravniškega poklica veliko neurejenih razmerij, iz katerih izhaja veliko nezadovoljstva. Ostali državljani imamo predvsem težavo s slabim zdravstvenim sistemom – tudi zaradi dolgoletnega dopuščanja, da lahko nekateri zdravniki prehajajo iz javnega sistema v privatni, ob tem pa lahko nekontrolirano izkoriščajo prednosti obeh sistemov v lastno dobro. Med tem pa imamo vedno več ljudi, ki kljub plačevanju vseh dajatev za zdravstvo ne morejo priti do zdravnika, čakalne vrste pa se samo daljšajo in daljšajo. Nekaj je zelo narobe in izboljševanje plač zdravnikom te nevzdržne situacije zagotovo ne bo popravilo, prej še poslabšalo.

Z nečim se strinjam, v Sloveniji bi morali vsi zaposleni zaslužiti dobro. Ne bi smeli dopustiti, da ljudje s svojimi plačami ne morejo preživeti sebe in svojih družin. In to verjetno ravno zdravniki niso, je pa lahko marsikatera medicinska sestra ali tehnik. Zadeve se je treba lotiti drugače, z razmislekom, ki zaobjame celo javno sfero in gotovo ne samo enega poklica. Namesto dvigovanja ugleda izjemnim zdravnikom, ki jih je veliko in ki so tako kot dobri učitelji in profesorji, uradniki, nevladniki in predstavniki drugih poklicev, vredni spoštovanja in ugleda v družbi, z zadnjim nepremišljenim dvigovanjem plač zdravnikom le povečujejo razslojevanje v naši družbi, nezadovoljstvo in mržnjo med nami. Ustvarjajo sloj ljudi, ki si lahko privošči vedno več in to neodvisno od uspešnosti svojega dela, proti sloju zares slabo plačanih zaposlenih, med katere lahko štejemo tudi drugo medicinsko osebje.

Da sploh ne omenjamo upokojencev s prenizkimi pokojninami, ki imajo zaradi nizkih prejemkov na stara leta zares težavo. To naj bi vlada zdaj reševala z izdajo vavčerjev, ki so enkratni dodatek in še najbolj spominjajo na enkratno socialno pomoč, ali pa na finančno pomoč, ki jo dodeljujemo humanitarne organizacije. Humanitarci jo dodeljujemo selektivno, le tistim ljudem, ki pomoč potrebujejo, z denarjem, ki ga v ta namen zberemo od donatorjev. Vlada, katere naloga je sistemsko urejanje razmer, da bo potreb po izrednih pomočeh čim manj, pa že cel svoj mandat igra na adut enkratnih bonbončkov. Pri tem ni v ospredju dobrobit ljudi, pač pa pridobivanje glasov za prihajajoče volitve.

Res je že nemogoče mirno spremljati to, za kakšne bedake nas imajo. Upam, da nas ima kar največ zadosti te nore vožnje, v katero nas je potegnila vlada, in da ni več nikogar, ki se še sprašuje, ali naj sploh gre volit. Vsekakor nam gre v Sloveniji lahko boljše, ampak najprej moramo izvoliti ljudi, od katerih bomo lahko pričakovali rešitve, ki bodo bolj premišljene in bodo bolj trajno reševale naše izzive in probleme, ki se trenutno samo poglabljajo. Probleme najrevnejših, čakalnih vrst v zdravstvu, stanovanjske problematike, ter izzive investicij v okolje in v do zaposlenih odgovorno gospodarstvo. Pojdimo volit, če mislimo, da si naš narod za krmilom zasluži ljudi, ki bodo ljudstvo spoštovali, spodbujali medgeneracijsko sodelovanje, solidarnost in pozitivno klimo v državi.

Deli prispevek: