Danes zjutraj sem na Facebooku prebrala komentar gospoda glede tega, da kandidiram na listi Gibanja Svoboda. Njegov komentar je bil “kakšne so to nevladne organizacije, ki se zapletajo v politiko”.
Sicer navadno ne komentiram, ker družbene medije dojemam kot dobro stvar za širjenje informacij (žal tudi fake news) in pika. Tokrat se mi zdi pa prav, da moj vstop v politiko pojasnim, saj je za to več razlogov. Naj najprej razčistim kakršnokoli zmedo in za vedno ločim dva pojma: v politiko ne vstopa nevladna organizacija, ampak samo jaz.
Sicer smo nevladne organizacije že dolgo vpletene v politiko. Predlogov za izboljšanje razmer za naše uporabnike smo oddali že zelo veliko. Večinoma so neupoštevane. Tudi to je del politike. Na Slovenski filantropiji delam že 20 let. S timom izjemnih ljudi, strokovnjakov na svojih področjih, se dnevno trudimo izboljševati življenja najranljivejših. To delo nosi lepo poslanstvo, je pa obenem hudo frustrirajoče. Namreč kar nerazumljivo je, kako se situacija ne izboljšuje, kako je ljudi, ki se soočajo z revščino in v naši državi živijo slabo, vedno več namesto vedno manj. Tega ne bi smeli dovoliti. In največkrat je razlog v zgrešenih in premalo premišljenih politikah, takih, ki ne gledajo na dolgoročno dobrobit vseh ljudi, ampak se prilagajajo peščici najprodornejših in najagresivnejših, najbogatejših. Seveda na kratki rok trajanja mandata. Kot da je naprej črna luknja.
Vedno sem polagala veliko upov v ljudi, ki so imeli pogum in vizijo o tem, kako bodo stvari izboljšali. Mislim, da mora v politiko vstopiti več ljudi, ki so se pripravljeni boriti za skupno dobrobit, kajti po mojem gre za to. In vztrajati v tem dokler so se pripravljeni boriti za vse. V naši nevladni organizaciji se borimo za boljše življenje najranljivejših, da jim preskrbimo materialne dobrine, hrano, finančno pomoč, jih zagovarjamo in jim vedno stojimo ob strani. Tako bi morali ravnati tudi politiki in se z močjo spreminjanja pravil na nivoju zakonodaje in urejanja države skupaj boriti, da nam bo vsem boljše. Da bomo v medgeneracijskem zavezništvu kovali dobre odločitve za prihodnost. Da s svojim zgledom kažemo, da različnost med nami pelje v boljše odločitve, da je spoštovanje temelj vsega in da mora biti končni cilj vsake politike dobro za vse nas.
Zato sem se odločila za politiko. Moje življenje in srce je v moji organizaciji, z ljudmi, s katerimi delam. In Slovenska filantropija bo svoje plemenito poslanstvo peljala naprej. Vedno bo tista, ki pomaga, in predvsem opozarja na nepravilnosti v družbi. Verjamem, da lahko ustvarjamo politiko, ki bo znala razumeti take kritike in pozive iz nevladnega sektorja, da bo kreirala pošteno in odgovorno politiko do ljudi. Upam, da se nikoli več ne zgodi, da bomo človeka, ki se upa izpostaviti na miroljubnih protestih, ki opozarjajo vlado, da se ljudje ne strinjamo z njenimi potezami, oglobili za več kot 30.000€. To ne le da je sramotno, je tudi strahopetno.
Veliko ljudi ve, da nam je lahko boljše, da lahko bolj pravično razdeljujemo dobrine, ki jih proizvajamo, da lahko dobro poskrbimo za tiste, ki pomoč države potrebujejo. Verjamem, da vsi še nismo obupali nad politiko, ki je tako zelo pomembna za naša življenja in da bomo na volitvah pokazali, da želimo živeti boljše. Se pač ne strinjam, da je tako kot je zdaj, najboljše. Zato sem se odločila za politiko.