Lepo pozdravljeni vsi v samoizolaciji! Mislim, da nam je skupina infektologov, ki se je oglasila pred štirinajstimi dnevi uspela dopovedati, da je čas, da pazimo na prenos okužbe in ostajamo doma. Zdaj moramo samo paziti, da na vse mogoče načine s svojim obnašanjem zavarujemo vse, za katere bi bila okužba lahko usodna. Če nam kot skupnosti uspe preprečiti kolaps zdravstvenega sistema, bo tudi gospodarstvo ponovno zaživelo. Če pa bomo umetno vzdrževali izredne razmere, pa nam kriza gotovo ne uide.
In skupnost deluje. Veliko ljudi je pripravljeno sodelovati. Z dobro koordinacijo bi bilo vse še bolj učinkovito. Upam, da vsi ljudje v stiski vedo, kam se obrniti po pomoč. Če ne, lahko pokličejo tudi nas, Slovensko filantropijo, in bomo poskusili najti pomoč.
Kot zdaj kaže, tudi na daljavo lahko izpeljemo prav neverjetno veliko stvari, in če bi temu v preteklosti posvečali več pozornosti, bi bili lahko zdaj zelo učinkoviti. Življenje marsikoga bi bilo tako lažje, družabnejše, z manj tesnobe ob trenutni prepovedi fizičnih stikov. Je pa naš, slovenski sistem, precej nepripravljen na takšne načine dela – na daljavo, prek spleta. Res upam, da bomo bolj pripravljeni, ko bo virus končno izgubil svoj reproduktivni potencial. Veliko je dobrih rešitev, jih pa potrebujemo na vseh nivojih. Ne le na izvršilnem, tudi na uradniškem. Tu bomo morali, če hočemo kot družba napredovati, radikalno spremeniti modus operandi. Upam, da ima ta “nova realnost” potencial, da se tudi na tem področju uvedejo pozitivne spremembe. To gotovo ni menjava ljudi z “našimi”, ampak če je potrebno z delovnimi, ustvarjalnimi, prizadevnimi, razumnimi, zavzetimi,… Potrebujemo ljudi, ki so pripravljeni prevzemati odgovornost za svoje delo. To prinaša spremembe.
Res ne bo več tako, kot je bilo, ampak to ni nujno slabo. In tako, kot je bilo, za planet in ljudi ni bilo več dobro. Je bilo pa dobro za veliko večino nas, ljudi z bogatega dela sveta, ki smo udobno živeli in roko na srce, tako živimo še vedno. Na toplem, siti in zmožni za delo. Prevelike razlike, ki nastajajo in dobivajo žal domovinsko pravico tudi pri nas, niso dobra popotnica za prihodnost. Ne dopustimo, da se ta trend nadaljuje, zdaj je priložnost za spremembe. Ne pozabimo, da milijoni ljudi živijo izolirani, brez perspektive, bolni, brez najosnovnejših dobrin, v mrazu in vročini. Že leta in leta. Bomo po koncu izolacije bolj razumeli, da smo vsi povezani? Da konflikti niso nekje tam daleč in se nas nič ne tičejo? Da ne smemo podpirati agresije, pa četudi je to le zapis na družbenih omrežjih? Vse to se v tem globaliziranem svetu zavrti naokoli. Če ne zadane nas, bo pa naše otroke.
Zdaj je čas za razmislek, kako lahko delujemo drugače, na način, da manj obremenjujemo okolje, da skratka, delamo manj škode ob tem pa živimo polno življenje. Drugače. Zdaj je čas, kot je zapisala dr. Alenka Zupančič, za ideje. Medtem pa cenimo življenje, svoje in drugih, in ne obupujmo, dokler to bogastvo imamo.
