Različnih narodov in ras, a predvsem ljudje

Jutri je svetovni dan beguncev.

Na Slovenski filantropiji smo v sredo, 17. junija, pripravili dogodek, poimenovan Festival kruha. Namenjen je bil spodbudi razprave o begunstvu, migracijah, nepravični razdelitvi dobrin v svetu, tudi v Sloveniji, razlogih, ki silijo ljudi v migriranje ter dejanjih, ki vodijo v nevzdržne razmere, iz katerih ljudje bežijo. Ob tem ne smemo pozabiti, da smo vsi pripadniki različnih narodov in ras predvsem ljudje. Z enakimi osnovnimi potrebami in podobnimi navadami.

Dogodek smo organizirali v okviru odličnega projekta, ki so ga pripravili moji sodelavci. Ponuja namreč veliko možnosti, da se mladi ljudje seznanijo z izzivi, ki jih multikulturna družba ponuja, da jim pomagamo zgraditi lastni svet vrednot, ki bi vključeval pozitivne vidike različnosti. Negativnih je v naši družbi tako in tako preveč.

Ta projekt bi Urad za komuniciranje RS najraje preklical, direktor urada nas je celo pisno vprašal, če še obstajamo, ali smo samo še nabiralnik, ker se na njegov poziv po prekinitvi pogodbe nismo odzvali. Verjetno misli, da je duhovit. Mi delamo zavzeto, s polno paro, tudi v času epidemije se nismo ustavili niti za hip. Ko veliko služb ni delovalo, smo mi razvažali viške hrane, zaposlene vozili na delo v dom za starejše, ko ni bilo javnega prevoza, reševali stiske učencev in njihovih staršev zaradi učenja na daljavo (kajti med nami je žal veliko otrok, ki nimajo svojega računalnika, interneta in starša, ki bi mu lahko pomagal), reševali smo  stiske ljudi, ki so bili zaprti doma in v strahu…

Tako da: Ne, gospod direktor, odzvali se nismo zato, ker je vaše povabilo k sporazumnem preklicu sklenjene pogodbe naravnost nespodobno. Dobro, da se tudi vi ne sklicujete kar neposredno na reševanje življenj. Samo še tega bi se manjkalo.

Pa se raje vrnem nazaj na svetlo stran: vsega spoštovanja ste vredni tisti starši in skrbniki, ki ste na Festival kruha prišli v spremstvu svojih otrok. Gotovo ste si nabrali ogromno zalogo za pogovor o tem, zakaj v Siriji, Iranu, Eritreji in še kje pečejo drugačen kruh kot mi, kako tudi pri nas kruh peči na način, kot so ga pekle naše prababice, kako ga v različnih kulturah jemo, zakaj predstavlja kruh povezavo med nami in tako naprej. Za vse, ki niste uspeli priti in vas to zanima, bomo recepte objavili.

Trdno sem prepričana, da če želimo svojim otrokom dobro, moramo poskrbeti, da imajo orodja za spopadanje z izzivi življenja. Tudi zato je zares koristno, da otrokom predstavimo, kako se lahko lotijo razmišljati o stvareh, ki jih ne poznajo. Ne s strahom, ampak z odprtostjo, radovednostjo. Tako lažje razumeš tudi stvari, ki niso pozitivne.

In kruh je naravnost idealen za pogovor o teh temah. V sebi skriva iste ali podobne sestavine, ki se demonstrirajo v mnogoterih različicah. Tako kot mi ljudje. Sestava je podobna, oblik pa več miljard, kolikor nas je na tem svetu.

Si pa ob dnevu beguncev želim malo več modrosti, predvsem odločevalcev na vseh ravneh. Samo tako bomo lahko ustvarjali boljše pogoje za življenje ter prišli do manj prisilnih migracij in izgubljenih življenj.

Deli prispevek: