Sem pozitivka, s tem mislim, da razmišljam pozitivno. Vsaj meni se je vedno tako zdelo. Zdaj pa so razmere take, da sem lahko samo še proti, pa naj se še tako trudim. In črnogledost se mi čisto nič ne poda.
Vsak dan nas preseneti kaj novega, nesprejemljivega za demokratično družbo. Namesto, da bi nas vladajoči obveščali o tem, kakšne ukrepe sprejemajo in kakšne investicije bodo izvedli čez poletje, da bodo jeseni in dalje šole odprte, da bomo zagotovili “normalno življenje”, še več, kako bomo pozitivno izkoristili epidemijo in mogoče stopili na bolj zeleno trajnostno pot, nas že strašijo z zapiranjem šol, z novim valom, s tem, da bomo sami krivi, če se ne cepimo, … in tako ostanemo na ravni samih groženj, v nedogled.
Cepljenje je trenutno verjetno res najboljša možnost, da omejimo težja obolenja in predvsem prispevamo k normalizaciji stanja v zdravstvu. Če tega ne bomo storili, bomo verjetno trpeli veliko posledic nezdravljenih bolezni, kar res ni sprejemljivo. Ampak nekdo, ki mu ne zaupamo, nas gotovo ne more nagovoriti k cepljenju. Tisti, ki nas ni bilo potrebno posebej motivirati, smo se že cepili. Potreben je drugačen pristop. Pristop, ki temelji na zaupanju. Tega ta garniture ne zmore.
Mislim, da nas je zelo veliko, ki se počutimo ujetniki tega časa, in sploh ne mislim na korono, pač pa na ljudi na oblasti.
Ampak mogoče je to brutalno kazanje moči celo dobro, ker se na drugi strani vedno več ljudi zaveda, da moramo za spremembe nekaj narediti skupaj. Navdušena sem nad mladimi, ki so pogonska sila kampanje za zavrnitev škodljivega zakona na referendumu. Če se bodo množično aktivirali, zakon gotovo ne bo sprejet. Mladi so mnogo bolj podnebno ozaveščeni, rastejo z razmišljanjem o podnebnih spremembah. In taksisti so zakon. Namesto, da bi se počutili nemočne v tej celi kalvariji nedostavljenih obvestil o možnosti glasovanja za stanovalce domov za starejše, so ponudili rešitev. Tako se moramo organizirati, tako lahko vplivamo. Prevoze starejših iz domov na volišča prevzemajo tudi gasilci, javljajo se prostovoljci. Navdušena sem. Moj optimizem se s tem vrača. S takimi solidarnostnimi pobudami kažemo, da vemo, kaj je prav in da ne dopuščamo več, da nas imajo nesposobni voditelji za norca.
In zato s ponosom pokažem, kako sem na predčasnih volitvah brez kančka dvoma glasovala PROTI.
