Del mojega dopusta je že za mano, ampak poletna ležernost preteklih štirinajstih dni me še vedno spremlja. Se bom res potrudila, da jo ohranjam tako dolgo, kot je mogoče.
Gore, morje, jezera, pohodništvo, kolesarstvo, sprehodi, po možnosti dobra knjiga, karkoli, samo, da se lahko odlepimo od običajnega vsakdana. Da se nadihamo svežega zraka, razgibamo in, če je le mogoče, na kakšni terasi, ob hladni pijači klepetamo dolgo v noč.
Nasmejani obrazi sodelavcev, ki se vračajo z dopustov in tistih, ki se nanj odpravljajo, so pravo veselje. Kakorkoli preživimo dopustniški čas, zares paše, da se sprostimo in skrbi pustimo malo odležat. To tako ali tako samo koristi. Mogoče se nam pa kje na kakšni skali, čisto nehote utrne dobra ideja o tem, v kateri smeri iskati rešitve.
Zato res vsem želim veliko poletne sproščenosti, če je le mogoče toliko, da nam je bo že malo vrh glave, ko bo poletja konec.
