Stanje demokracije in razvitosti družbe lahko ocenjujemo po dejanjih njenih predstavnikov, torej oblasti. In to, kar se pri nas dogaja več kot leto dni, je milo rečeno katastrofa za demokracijo. Res je, da smo vsi ljudje, a ko ima človek v družbi neko pomembno vlogo, ima tudi dodatno odgovornost do vseh ostalih, ki jim ta vloga kroji življenje.
Ni vse slabo, kar se dogaja. Med ljudmi je še veliko solidarnosti, na srečo se marsikdo požvižga na spektakel, ki ga vodi oblast. Dokler se lahko. Vmes se tudi na kakšnem ministrstvu zgodijo stvari, ki so še kako dobrodošle za razvoj Slovenije, a je to v primerjavi z vsesplošno škodo, ki jo vlada povzroča skupnosti, kaplja v morje. Žal.
Vsakodnevno spremljanje tega, kako se standardi politične kulture nižajo, se mi zdi vedno bolj podobno reality showu. Samo, da se v dotičnem showu ne sprašujemo »le kaj se bo zgodilo danes?« z veselim pričakovanjem, ampak s tesnobo in grozo. V tem showu tudi nikoli noben ne izpade, namesto s čustvi soudeležencev v showu pa se igrajo z življenji državljanov.
V Sloveniji sploh ne potrebujemo tujih ZF nadaljevank, ki na futurističen način razkrivajo gnilobo sodobne kapitalistične družbe, saj to gnilobo gledamo vsak dan. Kot po tekočem traku ugotavljamo hude prekrške, ki jih minister za ministrom (ali ministrico) počne danes, ali se razkrije, da jih je zakrivil/a pred leti, in še vedno –nobeden od njih iz showa ni izpadel. Na edini izpad smo že pozabili, ker je bil tako kratek. Prekrški, od neetičnih do nezakonitih, so zanje le moteče nadloge, ki jih je treba čimprej pomesti nazaj pod preprogo. Naj bo nagovarjanje k neplačevanju davkov, neupoštevanje sodstva, neposredno zagotavljanje dobrobiti tipa daj-dam (samo da gre v tem primeru za zneske in položaje, ki so navadnemu smrtniku tako oddaljeni kot drug planet), žaljenje, rasistične opazke, … vse to so postala dejanja brez posledic.
Še pomnite nazadnje, da bi človek na položaju rekel: »Kar sem naredil ni bilo prav, prevzemam odgovornost in se umikam s položaja, ki je preveč pomemben za celotno skupnost, da ga mažem s tem odkritjem.«? Funkcija ni važna. Moč, ki jo imajo in jo zlorabljajo, tudi ne. Kot skala nepremakljiva in nezlomljiva nam ostaja zasedba udeležencev showa: ljudje v vladi, od katerih praktično nobeden ni kos svoji funkciji, redke izjeme pa si vsak dan sodelovanja pri tem fiasku mažejo ime. Naš reality show bi lahko naslovili Človeška preproščina. In opis: ko človeška preproščina, včasih bi rekli temu primitivizem, prevzame oblast. Ubogi ljudje.
