Silva Romih je prostovoljka v Hiši Sadeži družbe Žalec že več kot dve leti in so-vodi krožek, na katerem izdelujejo hobotnice za nedonošenčke. Poleg tega v okviru krožka poučuje tudi kvačkanje, pletenje in izdelavo nakita. »Zainteresirani pridejo, se naučijo, ko spretnost osvojijo, delajo doma, če jim še kaj ne gre, pa pridejo še kaj vprašat.« V Hišo je prišla potem, ko je videla plakat z njihovimi dejavnostmi, se odločila preverit, če je kaj zanimivega … in ostala. Pravi, da ostaja zaradi ljudi, njihove srčnosti in medsebojne povezanosti.
Veselijo jo druženja, ki se zgodijo med in po krožkih in otroških taborih ter to, da prostovoljstvo združuje koristno s prijetnim. »S tem, da izdelujemo hobotnice za nedonošenčke, delamo nekaj koristnega zase in za družbo.« Pomembna se ji zdi Hiša kot prostor, kjer se lahko srečuješ, povezuješ, izmenjuješ mnenja, znanja, spretnosti in kjer dobiš informacije o tem, kam se obrniti po pomoč. Navdušena je tudi nad tem, da v Hišo prihaja čedalje več mladih, da niso samo upokojenci.
Ljudem, ki se v prostovoljstvu še niso preizkusili, sporoča: »Poskusite! Videli boste, da ni to noben bavbav, spoznali boste srečne ljudi in s tem, ko boste naredili nekaj dobrega za nekoga drugega, boste naredili nekaj dobrega tudi zase.« Tako pomagaš, da so drugi manj osamljeni … in si hkrati manj osamljen tudi sam. Je res, pravi, da bi lahko svoje spretnosti pri ročnih delih kar dobro unovčila, a: »V bistvu vsa ročna dela delaš zase, za svojo dušo … če s tem komu polepšaš dan, pa to postane še toliko bolj vredno!«
