Marijana Škrilec je prostovoljka Hiše Sadeži družbe Murska Sobota, pevka in zborovodkinja, predvsem pa človek, ki verjame v moč pesmi, srčnih odnosov in povezanosti med ljudmi.
»Sreča ni velika stvar. Sreča se zrcali v očeh in je prav v tistih najbolj drobnih stvareh,« pravi Marijana Škrilec. Ko jo poslušaš pripovedovati o glasbi, ljudeh in prostovoljstvu, hitro razumeš, da so prav te drobne stvari tisto, čemur namenja velik del svojega časa in energije.
Po poklicu je učiteljica, a je večino svoje poklicne poti posvetila delu v vrtcu. Delo z otroki jo je izpolnjevalo, saj je lahko uresničevala svoje pedagoško poslanstvo, jih spremljala pri odraščanju in pomagala oblikovati njihove prve izkušnje s svetom. Pomembno mesto v njenem življenju pa je od nekdaj imela tudi glasba. Odraščala je na vasi, v družini in sorodstvu, kjer je bilo veliko glasbenikov. Od malih nog jo spremlja ljudska pesem, njeno glasbeno nadarjenost pa so opazili tudi v šoli, pozneje je glasbo in petje vključila še v svoje delo v vrtcu.
Ko se je upokojila, ni želela, da bi se njeno aktivno življenje končalo. Pogrešala bi otroke, sodelavke in vsakodnevne stike, zato je začela iskati možnosti, kako bi še naprej povezovala svojo ljubezen do ljudi in glasbe. Pridružila se je pevskemu zboru upokojencev Murska Sobota, pozneje pa prevzela vodenje pevskega zbora v svoji domači vasi.
Pesem, ki povezuje
Ko je spoznala, da v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota potekajo različne delavnice, sama pa tam še ni zasledila petja, se ji je porodila zamisel. Zakaj ne bi tudi v Hiši skupaj zapeli ljudskih pesmi? Ponudila se je, da bi začela glasbeno delavnico – na prvem srečanju se je zbralo deset ljudi, skupina pa je sčasoma rasla. Glasbena delavnica uspešno deluje že približno osemnajst let.
Marijani je pomembno, da se lahko pridruži vsak, tudi tisti, ki morda nima veliko pevskih izkušenj ali si ne upa stopiti v običajen pevski zbor. »Z mano lahko pojejo tudi tisti, ki si drugam ne bi upali iti,« pravi. In prav v tem vidi posebno vrednost delavnice: ljudje se učijo, pridobivajo samozavest in se veselijo skupnega ustvarjanja. Marijano posebej razveseljuje, ko opazi, koliko lahko nekdo napreduje, če dobi priložnost, spodbudno okolje in čas
Za vsako srečanje se skrbno pripravi. Razmišlja o izboru pesmi, prisluhne predlogom pevcev in pevk ter išče nove skladbe, ki bi jih lahko skupaj usvojili. Čeprav ima rada različne glasbene zvrsti, ji ljudska pesem ostaja posebej blizu. V njej prepoznava našo kulturno dediščino, spomine in zgodbe, ki jih je vredno ohranjati ter prenašati naprej.
»Vsaka pesem je zgodba. Odpira vrata našim mislim in spominom ter ustvarja krasno harmonijo med čustvi in razumom. In ko nam ta harmonija uspeva, začutimo notranji mir,« pravi Marijana. Ko ljudje pojejo skupaj, se po njenem mnenju med njimi ustvarjajo bližina, sočutje in življenjski optimizem.
S pevci in pevkami ne ostajajo le pri vajah. Vse pogosteje nastopajo tudi v domovih starejših, za kar je Marijani pomembna izbira pesmi, ki jih stanovalci in stanovalke poznajo. Njihov namen ni zgolj nastopiti, temveč ljudi povabiti, da zapojejo skupaj z njimi, saj se ob znanih melodijah prebujajo spomini in čustva, prostori pa se napolnijo z drugačnim veseljem.
Prostovoljstvo je srčnost med ljudmi
Za Marijano je Hiša Sadeži družbe veliko več kot prostor srečevanja: je prostor, kjer se ljudje povezujejo, pogovarjajo, učijo in najdejo družbo. Prostovoljstvo razume predvsem kot pripravljenost opaziti drugega človeka in začutiti, kaj potrebuje. Pri tem ne gre vedno za praktično pomoč – včasih je dovolj že pogovor, nekaj razvedrila ali občutek, da nekam pripadaš. »Prostovoljci smo ljudje s širokim srcem, ki opazimo, vidimo in začutimo pomoč, ki jo potrebujejo drugi. Pogovor je tista osnovna stvar, ki nas ljudi poveže.«
Marijana si želi, da bi ljudje vedeli, koliko različnih možnosti za druženje, učenje in ustvarjanje ponuja Hiša Sadeži družbe. Sama jo z veseljem predstavlja tudi na nastopih svojega pevskega kolektiva. Ponosna je, da so lahko del skupnosti, v kateri ni pomembno, kako dobro kdo poje, koliko zna ali od kod prihaja. Pomembno je, da pride, sodeluje in se počuti sprejetega.
Ko razmišlja o tem, kaj povezuje ljudi v Hiši in njeni glasbeni delavnici, ne potrebuje dolgih razlag. Vse, kar počnejo, po njenem povzema ena sama beseda: srčnost.
In morda je prav to najlepše sporočilo Marijanine zgodbe. Da lahko s svojim darom, časom in odprtostjo nekomu polepšamo dan, mu pomagamo odkriti nekaj novega ali pa mu preprosto damo občutek, da ni sam. Včasih za to potrebujemo le pesem – in ljudi, s katerimi jo lahko zapojemo.
