Sestavljanka raznolikosti – mladinska izmenjava

Sestavljanka raznolikosti

… je svet priložnosti. Je svet, v katerem sva jaz in ti lahko to kar sva in s tem bogativa tudi družbo v kateri živiva.

Na mednarodni mladinski izmenjavi Sestavljanka raznolikosti, ki jo organizira Slovenska filantropija, bo od 31. julija do 11. avgusta 2018 33 mladih in 10 mladinskih voditeljev, iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Velike Britanije, v medkulturnem okolju kakovostno preživljalo poletje. Namen izmenjave je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin.

Živeli bomo v hiši, ki se nahaja v vasi Zapotok pri Kureščku, obdani s čudovito naravo. Mladi bodo v sklopu izmenjave krepili kreativno razmišljanje, ki jim bo pomagalo pri soočanju z mladostniškimi izzivi. Tematike povezane z identiteto in odkrivanjem lastnih talentov bodo raziskovali preko različnih pristopov, od pogovornih skupin, plesa, fotografije, socialnih iger, umetniškega izražanja in številnih drugih, ki jim bodo po zanimanju najbližje.

V času skupnega bivanja bodo mladi prevzeli odgovornost za vsakodnevna opravila, soočeni bodo z izzivi  življenja v medkulturnem okolju ter s tem povezane vrstniške pridobitve – učenje in deljenje znanj med vrstniki iz drugih držav – ter tako tudi sami usvajali nove veščine oz. znanja. Spoznavali bodo nove kulture ter ugotavljali ali nas razlike bogatijo ali delijo, saj bo  skupina kulturno zelo pisana. Ob večerih bodo mladi predstavljali kulture, iz katerih prihajajo, preko tradicionalnih plesov, iger, glasbe in hrane. Po izmenjavi bodo tako lahko bogatejši za nova prijateljstva, ne glede na različne osebne okoliščine vsakega izmed njih.

Med izmenjavo bodo mladi spoznavali Slovenijo, njene prebivalce in naravne in kulturne lepote.  Povzpeli se bomo na Kurešček, se spustili do Iškega Vintgarja, obiskali pa bomo tudi Bled in Bohinj.

Vrhunec letošnje izmenjave bo javna medkulturna prireditev, ki bo v četrtek, 9. 8. 2018 ob 17. uri na dvorišču Slovenske filantropije, kjer bodo udeleženci predstavili svoja nova znanja in organizirali zabavno medkulturno druženje za obiskovalce.

Smiselnost projekta so prepoznali v okviru Zavoda Movit, Nacionalne agencije programa Erasmus+, Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo, kakovostno izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.

Nekoliko drugačna prostovoljska pomoč

Ob koncu leta 2017 sem se obrnil na Slovensko filantropijo, z željo, ki verjetno še ni bila izražena in je precej drugačna kot običajne. Prihajam iz družine, v kateri so bili prisotni alkohol, napeti odnosi ter čustvene manipulacije, ki so na senzibilni osebi, kot sem sam, pustile velike posledice. Kljub temu, da sem bil odličen učenec, da sem študij zaključil s povprečjem več kot 9, se ob študiju še sam izobraževal in v prihodnost zrl s številnimi ambicijami, sta mi manjkala samozavest in zaupanje, ki ti jo dajeta toplina doma, čustvena stabilnost in predvsem dober vzor, ki je lahko veliko bolj vpliven kot znanje.

Moja želja je bila, da bi lahko končno spoznal uspešno osebo, s katero bi lahko zgradil varen in spodbuden odnos, s katerim bi lahko nadomestil kar je bilo izgubljenega v primarni družini. Zavedal sem se, da bo to težko najti, vendar sem po dolgem razmisleku in iskanju zbral pogum in pisal na Slovensko filantropijo. Ni trajalo dolgo, da sva se z zaposleno strokovno delavko Prostovoljskega servisa osebno dobila. Presenetila me je njena iskrena pripravljenost prisluhniti in pomagati pri na prvi pogled nenavadni potrebi, ki sem jo izrazil.

Sprva je bila moja želja, da bi spoznal moško osebo. V tistem času sem bil vključen v terapijo in s pomočjo terapevtke sem se še posebej zavedal, da je za zdravo oblikovanje moške osebnosti potreben tudi dober moški vzornik. Ker takrat ni bil na voljo primeren prostovoljec, sem izgubil upanje in padel v posploševali vzorec “spet ne bo nič”. Očitno pa je treba včasih sprejeti tudi tisto, kar nam življenje trenutno ponuja, tako da sva se z zaposleno ponovno slišala in dogovorila, da mi poišče primerno prostovoljko. O gospe mi ni povedala kaj dosti, le da je mlajša upokojenka in kako se je do tedaj udejstvovala kot prostovoljka.

Zanimivo, kako si najprej ustvarimo napačno predstavo o ljudeh – tudi sam sem po prvih nekaj srečanjih, ki sva jih izvedla v prostorih Slovenske filantropije, dvomil, da je to tisto, kar sem iskal. Ampak vztrajnost se izplača. Bolj, ko sva se spoznavala in gradila najin odnos, bolj všeč mi je postajala in po nekaj srečanjih sem ugotovil, da je to točno tisto, kar sem iskal. Še več – imava tudi podobne zgodbe in res čutim, da sem razumljen z njene strani in da me podpira ter verjame v moj uspeh. Dobil sem točno to, kar sem potreboval.

Preden sem se vključil v prostovoljsko pomoč, sem imel težave z vključevanjem v družbo, nisem se čutil sprejetega, bil sem odtujen, nesamozavesten, kljub številnim dosežkom. Nisem res verjel, da bom kdaj sam uspešen ali da se bom lahko spet počutil del kakšne družbe, družine. Sedaj, približno pol leta po najinih tedenskih srečanjih se praktično ne počutim več osamljeno, veliko bolj verjamem vase, bolj sem samozavesten in v meni je več veselja do življenja. Prostovoljka je nekakšen moj angel varuh, ki sem ga vedno potreboval. Najina srečanja so neprecenljiva in vem, da se od tukaj naprej začenja lepo življenje! Hvala Slovenski filantropiji in moji prostovoljki. 

(Samo, uporabnik Prostovoljskega servisa)

Družabne igre na dvorišču Slovenske filantropije

Je šah tvoja najljubša miselna igra? Morda pa šele razmišljaš, da se ga naučiš igrati? Na dvorišču Slovenske filantropije te čaka vrtna miza za šah. S sabo prinesi le figure.

Povabi še enega ali tri prijatelje/sosede in na prostem zaigrajte pingpong. Za mrežico, žogico in loparje pozvonite na vrata Slovenske filantropije. Vabljeni!

Poletni počitniški tabor za otroke v HSD Vipava

Prvi del poletnega tabora za otroke se je v Hiši Sadeži družbe Vipava začel že takoj ob koncu šolskega leta in sicer 26. junija. Ker je bilo vreme zelo lepo, so vsak dan pričeli s sprehodom in športnimi aktivnostmi na stadionu. Otroci so se sprehodili tudi do Gradu Vipava in dan preživeli na bazenu v Ajdoviščini.
    

 Izdelovali so tudi kartonaste izdelke, kuhali so marelično marmelado in pekli piškote. 

Po kosilu so se igrali družabne igre in si ogledali različne filme.

Med letošnjim taborom so otroci imeli priložnost spoznati tudi druge kulture, običaje in jezike, ker so se jim pridružili trije otroci iz Rusije ter Luka, ki se je prav pred pričetkom tabora preselil iz Bosne in Hercegovine. 

Naslednji tabor bo potekal od 27. 8. do 31. 8. 2018.

Počitniška tabora za otroke v HSD Črnomelj

Zadnji teden junija in drugi teden julija sta v Hiši Sadeži družbe Črnomelj potekala počitniška tabora za otroke med 6. in 12. letom starosti.

Otroci so svojo kreativnost izražali v okviru različnih delavnic, še bolj kot lani pa so strokovni delavci iniciativo v veliki meri prepustili otrokom samim. Tako so se spontano razdelili v skupine oz. se pridružili aktivnostim, ki jih zanimajo in ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, igrali družabne in interakcijske igre, …

Starejši otroci so samodejno prevzeli pobudo za skrb za mlajše otroke in ob pomoči prostovoljcev in zaposlenih izvajali delavnice.  S ponosnom so skrbeli za urejenost in pripravo prostorov, razdeljevali so krožnike in pribor za kosilo, skupaj so, s pomočjo prostovoljcev, kuhali tudi bogata kosila, po kosilu pomili svoje umazane krožnike in se zapodili v nove aktivnosti.

V junijskem taboru so obiskali prostovoljko Sanelo Zukanovič, ki se kot samostojna podjetnica ukvarja s športom. V njeni telovadnici so otroci spoznali športne prvine, disciplino športnikov in še veliko drugega. V julijskem taboru pa so obiskali tudi Knjižnico Črnomelj, prisluhnili zgodbi in ustvarjali v tematski delavnici. Vsekakor pa so pod vročim soncem tudi brcali žogo, skakali aviončka in risali s kredami.

Odlično opravljeno delo daje elan za nadaljnje podvige

Pogovor z Boštjanom Matjašičem, strokovnim vodjem Hiše Sadeži družbe Metlika

Hiša Sadeži družbe je ena izmed mlajših medgeneracijskih hiš Slovenske filantropije. Nastala je na pobudo HSD Metlika, vrtca Metlika, Doma starejših občanov ter osnovne šole. Odprta je od novembra 2015, Boštjan je začel z delom le dva meseca kasneje.

»Na začetku je bilo zelo zanimivo, ker je bilo ogromno novih stvari, zame in za okolico. V januarju 2016 sem sodeloval še pri delu s prostovoljci, ki so pomagali v času begunskega vala v Dobovi. To izkušnja mi je ostala globoko v spominu, predvsem zaradi konkretne pomoči ljudem na terenu. Šlo je za razdeljevanje hrane in obleke, spremstvo k zdravniku, pomoč mamicam z otroki …«, Boštjan opisuje svoje začetke.

Po otvoritvi Hiše je bilo potrebno pridobiti uporabnike, prostovoljce, se povezati z drugimi društvi, nevladnimi organizacijami in institucijami v lokalnem okolju, pripraviti mesečni program aktivnosti, ki bi pritegnile lokalno populacijo k sodelovanju. Boštjanu je to uspelo in sedaj hiša uspešno delujejo že tretje leto.

»Danes imamo že stalne uporabnike, ki se dnevno oglasijo pri nas v Hiši, prav tako imamo izoblikovano mrežo prostovoljcev, ki vodijo posamezne delavnice in naredijo naš program še toliko bolj zanimiv. Odprti smo vsaj 8 ur od ponedeljka do petka, kdaj pa tudi dlje, odvisno od trajanja delavnice in prostega časa naših prostovoljcev.«

Od začetka leta 2017 je Hiša Sadeži družbe v projektu Večgeneracijskega centra Dolenjske in Bele krajine »Marela«, v okviru katerega se povezuje z Društvom za razvoj prostovoljskega dela Novo mesto in Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje. »Četudi nam je to prineslo več birokracije, imamo zagotovljen vir financiranja do leta 2021. Kar pomeni, da bo hiša lahko nadaljevala s programom in ga tudi širila. Marela prinaša tudi več usklajevanj in koordinacije, kar je dobro, saj bodo uporabniki imeli od našega sodelovanja največ.«

Po Boštjanovem mnenju je bilo pred tremi leti lažje privabiti prostovoljce, ker so ponujali nekaj novega, obenem pa je bilo več brezposelnih. »Marsikdo se je hotel predstaviti z dejavnostjo, spretnostjo, ki jo obvlada, npr. zdaj razne delavnice ponujajo muzeji, knjižnice, DSO-ji, v času počitnic tudi Rdeči križ in še kaka druga institucija. Trenutno je dokaj težko najti prostovoljce, saj so zaradi boljšega stanja v gospodarstvu več ali manj vsi zaposleni, kar je opazno tudi pri izboru kandidatov za javna dela. A ne bomo vrgli puške v koruzo, saj prihajajo nove generacije mladih, kot tudi mlajših upokojencev, ki bodo v bodoče pomembno krojili naš program. V hiši danes deluje 24 prostovoljcev, 10 je stalno aktivnih.«

Hiša Sadeži družbe Metlika kot vsaka druga Hiša Sadeži družbe v mreži Slovenske filantropije v svoje okolje prinaša tudi programe in projekte, ki jih Slovenske filantropija izvaja na nacionalni ravni – Dan za spremembe, Nacionalni teden prostovoljstva, Festival migrantskega filma. O svojem programu obveščajo ljudi preko e-novic, najbolj učinkovito pa je širjenje novic od ust do ust, saj se te v majhnem mestu hitro razširijo.

Hiša je hkrati prostor za druženje in organizacijo različnih dogodkov. Ljudje, ki jih zanimajo določene spretnosti, veščine, radi pridobivajo novo znanje in prihajajo na organizirane dogodke. Ostali, ki pa bi radi spregovorili o svojih težavah, pa se navadno oglasijo izven termina aktivnosti, kjer jim hiša nudi varen prostor za individualne pogovore o različnih življenjskih situacijah.

Uporabniki so večinoma lokalni prebivalci, ker pa je Hiša v neposredni bližini železniške postaje, so obiskovalci tudi tujci. V času počitnic je pogosto pri njih mladina, predvsem osnovnošolci, med letom pa jih obiskujejo in se udeležujejo aktivnosti večinoma starejši, upokojenci in brezposelni.

Boštjan si želi, da hiša živi in da se bo v prihodnosti razvijala in ponujala vedno nove stvari. »Tako smo letos izdelali nekaj visokih gred in jih zasadili. Sedaj imamo nekaj lastno pridelane zelenjave za izvedbo kulinaričnih delavnic. Pred hišo smo pred kratkim naredili gugalnici, na Dnevu za spremembe pa prebelili notranjost hiše. Redno vzdržujemo trato v okolici Hiše ter ostalo drevje in grmičke. Skratka, skrbimo za dobro počutje naših obiskovalcev in jih vključujemo v naše aktivnosti. Trudimo se združevati različne generacije in v skladu z osnovnim namenom večgeneracijskih centrov uspevamo prenašati znanja od starejših na mlajše in obratno.«

Boštjan Matjašič je najbolj zadovoljen, ko v ekipi vladajo dobri medsebojni odnosi. Osrečuje ga, da je delo odlično opravljeno delo, saj to daje pozitivni elan za nadaljnje podvige.

Želja po spremembi, ki vabi

»Za Slovensko Filantropijo sem izvedela od soseda, ki je bil kot uporabnik vključen v njihove programe. Z mano je delil svojo izkušnjo prostovoljstva, ki me je močno ganila in tako sem se odločila, da tudi sama ponudim svoj čas in znanje nekomu, ki bi mu lahko prišlo prav.

Na Slovenski filantropiji sem dobila svojo mentorico in šla na uvodno usposabljanje, ki je bilo zelo poučno in kot sem ugotovila kasneje, tudi potrebno. Začela sem se dobivati z osnovnošolko, ki je potrebovala učno pomoč. Najprej nisem vedela, kako naj bi vse skupaj potekalo in s kakšnim tempom, ampak ko sem spoznala njo in njeno družino je vse nekako steklo. Skrbi so bile odveč. Kadar sem prišla k njej sva sprva malo predebatirali, kako je bilo v šoli in kaj se je novega zgodilo od najinega zadnjega srečanja, nato pa začeli predelovati snov, ki ji je delala težave. Druženje sva običajno zaključili s klepetom.

Učno pomoč sem ji nudila celo šolsko leto, luštno sva se imeli in vedno sem se veselila najinih srečanj. Nisem samo jaz učila nje, tudi ona je meni veliko dala. Pogosto slišim prostovoljce govoriti o tem, koliko jih je izkušnja prostovoljstva naučila in koliko jim je dala. Šele sedaj, ko imam sama izkušnjo prostovoljstva, zares razumem, o čem govorijo. Moja izkušnja s prostovoljstvom je v celoti izredno pozitivna. Vsi ljudje, ki sem jih do sedaj spoznala skozi mojo izkušnjo prostovoljstva so polni energije, dobre volje in odločeni, da nekaj spremenijo na bolje. In ta energija človeka potegne.« (Laura, prostovoljka, 28 let)

Sestavljanka raznolikosti

V četrtek, 28. 6. smo imeli eno izmed priprav na mladinsko izmenjavo Sestavljanka raznolikosti. To je mladinska izmenjava, ki bo letos potekala od 31. julija do 11. avgusta s 43 udeleženci iz številnih držav – Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Sirije, Eritreje, idr. Na izmenjavi se bodo mladi drug od drugega učili novih veščin, skupaj ustvarjali in spoznavali kako nas lahko različnost gradi kot skupnost ter nam pomaga pri oblikovanju samega sebe na poti v odraslost.

Si za prostovoljsko delo? Dobra dela čakajo nate.

Poletni čas je čas počitnic, norih doživetij in nepozabnih spominov. Je tudi čas, ko si končno lahko malo oddahneš od študijskih obveznosti in svoj čas nameniš za dobra dela ter ponudiš pomoč nekomu, ki jo potrebuje.

Poletje boš zaključil z novimi izkušnjami, znanji, veščinami, kompetencami, ki so neprecenljive in pomembne pri opravljanju študijske prakse in kasneje pri pridobivanju svoje prve zaposlitve ter tudi z novimi poznanstvi in občutkom, da si omogočil nekomu drugemu lepše in nepozabno poletje.

V Posredovalnici prostovoljskih del najdeš trenutno več kot 160 aktualnih prostovoljskih priložnostih iz različnih področij dela po vsej Sloveniji. Klikni in poglej, mogoče kakšna čaka prav nate.

Vse aktualne novice s področja prostovoljstva pa lahko spremljaš preko prostovoljskih e-novic, ki jih prejmeš na svoj e-naslov vsakih 14 dni.

Lepo poletje in veliko uspešnih prostovoljskih zgodb vam želi ekipa programa Prostovoljstvo na Slovenski filantropiji.

Begunci smo lahko vsi iz tega ali onega razloga

Pogovor z Aido Hadžiahmetović, pravnico, ki pomaga prosilcem za mednarodno zaščito

Aida je na Slovenski filantropiji že od leta 2003. Začela je kot prostovoljka v skupini za samopomoč, nato pa je postala neformalna učiteljica slovenskega jezika. Delo se ji je zdelo sila zanimivo. Dejstvo, da ima tudi sama begunsko zgodovino, je dodatno vplivalo na odločitev, da ostane in začne delati na področju migracij. Na začetku je zgodbe beguncev, s katerimi je delala, v mislih in srcu nosila domov. Skozi leta dela pa se je naučila ohraniti svoje zasebno življenje zase in službo pustiti na delovnem mestu. No, do neke mere, saj priznava, da ji še zdaj včasih nekoliko spodleti.

Njeno delo je po 15-ih letih veliko bolj strukturirano. Izpilila je svoje veščine, kot tudi nadgradila svoje specifično strokovno znanje. »Še vedno delam vse, da bi pomagala uporabnikom in ugodila njihovim potrebam. Sedaj imam večjo socialno in strokovno mrežo in tako hitreje najdem/o rešitev. Na začetku sem večinoma delala kot zakonita zastopnica mladoletnih brez spremstva. Takrat je bila Slovenska filantropija edina, ki je ponujala zakonita zastopništva mladoletnim brez spremstva. To se je spremenilo in zakonite zastopnike sedaj imenuje Center za socialno delo.«

Aidin delovni dan ni nikoli enak drugemu. Kako bo videti njen delovni dan, ugotovi v trenutku, ko začne delati. Najpogosteje pa odgovarja na e-maile, ki ji polnijo nabiralnik, preverja roke za dopolnitve, prošnje za podaljševanje rokov. »Vse ostalo je odvisno od tega, kdo in po kakšno pomoč pride k meni na Filantropijo. Moje področje je pravna pomoč uporabnikom. Lahko gre za pisanje ugovorov, zastopanje pri podaji prošnje za mednarodno zaščito, zastopanje v postopku združevanja z družinskimi člani, pojasnjevanje različnih pravnih postopkov in ureditve določene problematike, zagovorništvo …«

Kot študentka je mislila, da bo po zaključeni pravni fakulteti delala v diplomaciji, dandanes pa ji pravniška znanja še kako koristijo pri delu z migranti. Brez njih ne bi tako suvereno opravljala svojih delovnih nalog. Kljub temu pa Aida priznava, da potrebuje tudi dobro razvite socialne veščine ter mnoga neformalna znanja. Vključena je tudi v SOP postopke (Standardno operativne postopke) v primerih spolnega nasilja in nasilja po spolu (SNNS). Je članica strokovne skupine, ki v primerih SNNS išče ustrezne rešitve.

Aida izmenjaje nastopa v več vlogah – je pravna zastopnica prosilcev za mednarodno zaščito ter tudi zakonita zastopnica pri mladostnikih, otrocih brez spremstva. Kot pravi, je »‘lažje’ biti pravni zastopnik odraslih, saj potrebujejo manj pozornosti. Pri mladoletnih prosilcih za mednarodno zaščito, ki jim je pravni zastopnik nujno dodeljen, pa je pomembno vse (s kom so potovali, ali so ljudje, s katerim so potovali, res njihovi sorodniki, kakšen je bil odnos do njih na policijski postaji, ali so imeli skrbnike na terenu, ali so bili obravnavani kot mladoletni, kam so jih nastanili, ali so jim zagotovili prevajalca, ali so dobili dovolj hrane, ali so jim omogočili počitek, zakaj so zapustili svojo državo, kaj se je dogajalo na poti, kakšen odnos so do njih imeli starši, sorodniki, družba, država … Vsa ta vprašanja so pomembna tudi pri odraslih, a so pri mladoletnih lahko ključna. Kot zakonita zastopnica sem samo del sistema. V obeh vlogah poskušam dobiti odgovore, ki bodo pokazali potrebo po zaščiti (pod pogojem, da oseba, ki jo zastopam, zaščito potrebuje).«

Postopek se nadaljuje z iskanjem informacij o stanju v izvorni državi, ki dokazujejo potrebo po zaščiti migranta. Slovenska filantropija sodeluje z različnimi nevladnimi in medvladnimi organizacijami, vse s ciljem, da bi čim bolje in čim prej pomagali migrantom.

Aida je na področju migracij v Sloveniji že znana. Ljudje po pomoč k njej pridejo sami ali pa jih k njej usmerijo ljudje, ki jo poznajo. »Dober glas seže v deveto vas. V obeh azilnih domovih so nekako hote ali nehote napoteni tudi name. Prosilci si med sabo delijo informacije, na koga se je treba obrniti za določeno pomoč. Tisti, ki nudimo različne vrste pomoči, pa si tudi med sabo delimo informacije o potrebah uporabnikov,« opisuje potek usmerjanja prosilcev do ustreznih pomoči.

Aida človeka navduši s svojo vedrino, zato tudi sama pravi, da je njen pristop k delu resen z veliko dozo humorja. S humorjem poskuša omiliti zakonske besede, pokazati, da je mogoče cilj doseči tudi nekoliko drugače, dopovedati, da le ni vse tako črno in brezizhodno, kot se morda zdi na prvi pogled. »Najprej se pošalim, nadaljujem pa resno, da bi razumeli, kakšni so nadaljnji koraki.«

Pri svojem delu je tako v zadnjem desetletju stkala nemalo zgodb o uspehu. Predvsem take, ki govorijo o nekdanjih prosilcih, ki so danes državljani Republike Slovenije, so zaposleni, uspešno skrbijo zase in svoje sorodnike. Nekdanji begunci odlično govorijo slovenski jezik, uspelo se jim je združiti z družinskimi člani, veliko pomagajo drugim, delajo kot prevajalci ali pa so uspeli pri delu na kakšnem drugem področju.

Uspešno so premostili težave, s katerimi se še vedno soočajo prosilci, ki so k nam prišli pred kratkim. Namreč zelo težko najdejo stanovanje. Teh je na trgu malo, če pa že so, so nekateri lastniki nezaupljivi. Druga težava je jezik, sploh za starejše, saj pri njih učenje poteka počasneje. Otrokom je vedno lažje – hitro se vključijo v družbo, dobijo znance in prijatelje. Včasih starši »izkoriščajo« njihovo znanje, da jim prevajajo, počasi pa se tudi sami naučijo slovenskega jezika. »Mladoletni brez spremstva so v manj zavidljivi situaciji. Po eni strani so samo otroci, po drugi pa ‘dolžni’ poskrbeti za svoje sorodnike in zase.«

V času pred volitvami smo bili Slovenci skoraj na vsakem koraku priča sovražnemu govoru. »Iz sovraštva se še nikoli ni rodilo nič dobrega. Med volilno kampanjo so nekateri podobo begunca izkoriščali na najbolj grd način. Begunci so bili vsega krivi, po drugi strani pa deležni vsega dobrega (denarja, služb in tako naprej). Begunci so zbežali iz svoje domovine zaradi življenjske ogroženosti in to je njihov edini ‘greh’. Begunci smo lahko vsi iz tega ali onega razloga in če bi to razumeli, bi veliko lažje sobivali z njimi,« zaključi Aida Hadžiahmetović.

Zahvala za pomoč

Ne dolgo nazaj se je na nas obrnil starejši par iz Ljubljane, ki jima je požar močno poškodoval dom. Že tako socialno ogrožena zakonca sta se znašla v hudi stiski, saj dolga popravila hiše nista mogla poplačati kljub izredni denarno socialni pomoči. Povezali smo se z Up-ornikom, ki je paru zelo hitro priskočil na pomoč.

»Iskreno hvala. Ostala sva brez besed o hitri in učinkoviti pomoči Slovenske filantropije, ki se je povezala z Up-ornikom. Streha je bila popolnoma uničena, popravilo pa je bilo povezano z velikimi stroški, ki jih nisva mogla poplačati. Up-ornik nama je tako omogočil poplačilo dolga za popravilo strehe in naju rešil iz velike finančne krize, v kateri sva se znašla. Za pomoč vam bova vedno hvaležna.« (uporabnika programov Slovenske filantropije) 

Up-ornik, hvala za vašo pripravljenost prisluhniti ljudem v stiski!

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce 2018

Poletje in prosti čas vabita vse mlade k odkrivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO.

Če želiš počitnice preživeti na drugačen način,
prispevati svoj delček za boljši svet
in se srečati z vrstniki, ki jim nič ni težko,
te vabimo k listanju spletnega

KATALOGA POLETNIH PROSTOVOLJSKIH AKTIVNOSTI ZA SREDNJEŠOLCE.

Katalog ponuja pestro zbirko priložnosti za zanimive počitnice vsem, ki ste letos končali osnovno šolo, in srednješolcem pa tudi drugim mladim. Prostovoljstvo ni samo pomoč nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlična šola za življenje.

Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti zate smo oblikovali dva kataloga: eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa samo območje Ljubljane.

Prijazno vabljeni k sodelovanju v aktivnostih,ki bodo med poletnimi počitnicami 2018 potekale v številnih krajih po vsej Sloveniji pod okriljem mladim prostovoljcem prijaznih organizacij!

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce po vsej Sloveniji.

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce v Mestni občini Ljubljana.

Še to: veseli bomo zapisa tvoje počitniške prostovoljske izkušnje, morda s fotografijo. Sprejemamo jih vse počitnice na novice@filantropija.org.

Ekipa Slovenske filantropije na 3. mestu

V soboto, 9. junija so na igrišču OŠ Vič potekale 2. Športne igre Četrtne skupnosti Rožnik. Na dogodku smo sosedom predstavljali naše aktivnosti in programe, fantje iz Eritreje pa so se pomerili v malem nogometu.

Osvojili so tretje mesto in bili zelo veseli!

 ČS Rožnik iskrena hvala za povabilo in gostoljubje! 

Jure Grahek – prejemnik priznanja za posebne dosežke

Kranjčan Jure, študent anglistike in glasbenik, je star šele 25 let. V ponedeljek, 4. 6. 2018, je na Brdu pri Kranju prejel priznanje za posebne dosežke na natečaju Prostovoljec leta 2017, saj je uspešno izpeljal medijski projekt za spodbujanje medkulturnega dialoga in dobrodelno akcijo za otroke begunce. V ta namen je priredil Prešernovo Zdravljico. Na natečaj je letos prispelo 219 prijav, od tega 171 za posameznike in 48 za projekte.

Jure, kdaj in kako se je sploh porodila ideja, da bi priredil Zdravljico?

Že od najstniških let sem aktiven v alternativni glasbeni sferi kot glasbenik in producent. Vedno sem verjel, da imata glasba ter umetnost nasploh ogromen potencial za ozaveščanje in družbeno korist. Tudi sam sem želel z glasbo pomagati socialno šibkejšim. To ni nekaj, kar se je porodilo kar naenkrat – te težnje nosim s sabo že celo življenje.
Med študijem na Filozofski fakulteti sem se spoznal s teorijo imperializma, metodami ustvarjanja »drugih« in postkolonialno teorijo. To znanje sem želel predati naprej na zanimiv in dostopen način, za kar je videospot idealen medij. Osnovna ideja, ki sem jo želel predstaviti, je kulturna hibridnost – kultura kot večno razvijajoča se pot v posameznikovem življenju. Ko k nam pride »priseljenec«, sčasoma sprejme mnoge aspekte slovenske kulture ter jih združi s svojim ozadjem v nekaj novega. Prav tako v naš kulturni prostor prinese nekaj svojega, kar postane del naše kulture. Kultura ni in nikoli ni bila stabilna kategorija. Mit narodne identitete, ki ostaja nespremenjena skozi čas, je samo to – mit.
Zdravljica je steber slovenske narodne identitete. Obenem pa je že sama po sebi inkluzivna do drugih narodov ter kultur, kar je za državno himno edinstvena lastnost. Kot taka je bila logična izbira za naš projekt. Prešeren nam je v zibelko naroda položil spoštovanje do vseh ljudi, ta simbol je darilo slovenskim umetnikom, ki ga (mnogi, ne samo jaz) s pridom izkoriščamo.

Kako pa se je delo nadaljevalo – kako si zmotiviral 50 prostovoljcev in realiziral idejo? Si že na začetku vedel, da te čaka več kot 700 prostovoljskih ur?
Na faksu se mi je obetalo dodatno leto, t. i. absolvent. Odločil sem se, da bom prvi semester tega leta uporabil za družbeno koristen projekt – ker sem si to pač lahko privoščil. Pred sabo sem imel časovno obdobje, ko nisem imel praktično nič odgovornosti ter sem se ga odločil uporabiti za Žive naj vsi narodi. Nisem razmišljal o tem, koliko dela me čaka, vedel pa sem, da bo težko. Tako je tudi prav, šel sem do 100 % svojih zmožnosti in še malo čez. Bilo je težko, mnogo noči nisem spal od stresa (kar je bil veliko večji problem, kot vložiti zadostno število ur dela), ampak na koncu lahko rečem, da sem dal od sebe vse, kar znam in zmorem.
Članov ekipe ni bilo težko motivirati, saj so vsi verjeli v projekt. Vsi, ki so sodelovali pri Dobrodelni Zdravljici, so bili takoj za. Tisti, ki so nekaj kolebali, ko sem jih rekrutiral, na koncu tudi niso prišli sodelovat. Veliko prostovoljcev pa je tudi mojih osebnih prijateljev, ki so priskočili na pomoč preprosto zato, ker sem jih prosil. Za to sem jim zelo hvaležen.

Na neki točki si priredbo Zdravljice nadgradil s še obsežnejšim medijskim projektom Žive naj vsi narodi in dobrodelno akcijo za otroke begunce. Od kje pogum in volja za še večji projekt?

Uspeh vsake akcije, kot je naša, lahko izmerimo šele, ko se zgodi naslednji korak kot posledica akcije. To je etnomuzikološka teorija. Če ni naslednjega koraka, potem je tudi težko govoriti o uspehu. Ne delam si utvar, da smo z Dobrodelno Zdravljico dosegli ne vem kakšne spremembe. Upam pa, da lahko ta akcija služi kot odskočna deska za nadaljnje delovanje, ki bo zbližalo »Slovence« in »priseljence« ter razbilo ksenofobno klimo, ki trenutno vlada v državi. To je moja želja – ne samo pomoč beguncem, temveč izboljšava slovenskega kulturnega prostora ter dvig kolektivne zavesti. To so neki precej abstraktni ideali, ki jih bomo težko dosegli. Marsikdo bo prebral te besede in rekel »to je mlatenje prazne slame«. Za to pa smo v akcijo vpeljali tudi praktičen in izmerljiv aspekt z zbiranjem sredstev za vključevanje otrok beguncev v družbo.

Dobrodelna akcija za otroke begunce je bila tudi tista, ki te je povezala s Slovensko filantropijo. Zbral si 2000 evrov za športne in kulturne aktivnosti, ki so jih deležni begunski otroci.

Ne vem, če bomo uspešni v širših ciljih projekta Žive naj vsi narodi, ampak z dobrodelno akcijo smo osrečili nekaj otrok, ki jim v življenju res ni lahko. To je že samo po sebi uspeh, ni pomembno, kaj se zgodi naprej.

Zaposleni na Slovenski filantropiji so prepoznali tvojo vztrajnost, delavnost, odgovornost, veščine javnega nastopanja in prizadevnost za lepši jutri vseh in te predlagali za priznanje na natečaju Prostovoljec leta 2017. Prav tako si prejel podporna pisma svojega profesorja, društva SubArt in vseh sodelujočih pri projektu. In na koncu dobro zastavljenega in uspešno izpeljanega projekta si, poleg Borisa Krabonje, prejel posebno priznanje. Kar velika reč. Je tudi to tisto, kar odtehta vse neprespane noči in predvsem dodatna motivacija za naprej?

Seveda je lepo prejeti priznanje za svoj trud, predvsem zato, ker sem bil zaradi Dobrodelne Zdravljice deležen mnogih kritik ter tarča sovražnega govora. Ampak glavni pomen teh priznanj ni zame osebno, temveč za nadaljnji potek projekta. Dobrodelna Zdravljica je zaradi tega spet aktualna, njeno sporočilo bo doseglo še nekaj več ljudi, predvsem pa mislim, da bo zaradi teh priznanj precej lažje izvesti nadaljnje projekte. To ti da neko kredibilnost. Tokrat sem deloval kot (takrat) 24-letni »mulc« in sem moral vsakega sodelujočega (razen svojih prijateljev) najprej prepričati, da sem sposoben projekt speljati ter da vem, kaj delam. Sedaj mislim, da bo to mnogo lažje. Raste tudi zanimanje za sodelovanje pri projektu Žive naj vsi narodi, že več ljudi se je na Facebooku javilo, da želijo sodelovati v nadaljnjih akcijah. Tako da morda ne gre toliko za motivacijo kot za odpiranje vrat.

Aktualne potrebe po prostovoljcih

Na Slovenski filantropiji za pomoč pri izvajanju naših programov iščemo prostovoljce za spodnja prostovoljska dela. Veseli bomo vašega odziva.      

Pomoč pri učenju 12-letnemu fantu 

Te veseli delo z mladimi? Imaš nekaj prostega časa, ki bi ga rad namenil za pomoč mlademu fantu? Iščemo prostovoljca, ki bi želel ponuditi pomoč pri učenju 12-letnemu fantu z Aspergerjevim sindromom. Fant ne potrebuje inštrukcij, ampak samo družbo osebe, ki je pozitivna, družabna in ga s svojo prisotnostjo zna pomiriti ter spodbuditi za učenje. Fant se udejstvuje na različnih področjih, kjer zelo dobro sodeluje z drugimi.  Starši so skrbi, a že zelo izčrpani. Družina si želi prostovoljca, ki bi lahko ponudil pomoč na njihovem domu. Druženja bi potekala približno 90 min, dvakrat na teden. Od prostovoljca pričakujemo veselje do dela z mladimi in odgovornost.
Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Druženje in pogovor s starejšo gospo

Mlajša upokojena gospa zelo lepo skrbi za svojo mami, ki zaradi visoke starosti potrebuje vsakdanjo pomoč. Ker je vsa skrb v družini na njej pa zelo težko najde čas zase, ki ga ravno tako potrebuje. Želita si prostovoljko, ki bi lahko prišla k njima na dom, poklepetala z mami in ji delala družbo. V tem času bi hčeri omogočili nekaj časa zase, z namenom da se lahko udeleži aktivnosti v dnevnem centru starejših. Pomoč prostovoljke bi potrebovali v torek med 7:45 in 10:30. Od prostovoljca se pričakuje veselje do dela s starejšimi ljudmi, zanesljivost in odgovornost.
Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Pomoč osebi z multiplo sklerozo

Iščemo prostovoljko ali prostovoljca, ki bi bil/a pripravljen/a pomagati osebi z multiplo sklerozo. Gospa je pred kratkim imela poškodbo rok, ker pa za premikanje potrebuje invalidski voziček, ga le s težavo poganja. Želi si prostovoljca/ke, ki bi jo odpeljal/a na sprehod v okolici doma in z njo malo poklepetal/a. Zaželena sta empatičnost in veselje do dela z ranljivimi posamezniki.
Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Učenje slovenskega jezika za begunce/prosilce za azil

“Dober dan, kako si?” 🙂
Potrebujemo pomoč pri učenju slovenskega jezika za begunce oziroma prosilce za azil. Pomoč poteka individualno oz. v manjših skupinah. “Učenci” prihajajo iz različnih držav, so različne starosti in imajo različen nivo znanja slovenščine in angleščine. Gre za laično poučevanje, zato so znanje in izkušnje zaželene, ne pa nujne. Pri delu nudimo strokovno pomoč in podporo.
Kontakt: Tina Velišček, 031 611 037

Druženje in sprehodi s starejšo gospo

Starejši zakonski par preživlja svojo starost na veliki kmetiji v okolici Ljubljane. V popoldanskem času jima družbo delajo otroci in vnuki, v dopoldanskem času pa ostajata sama. Družbo bi potrebovala predvsem gospa, ki si želi vrstnico, vitalno upokojenko, ki bi znala gospo spodbuditi, da se skupaj sprehodita v okolici doma, v naravi ali skupaj poklepetata. Druženje bi potekalo predvidoma enkrat tedensko v dopoldanskem času. Izkušnje niso potrebne, pomembno je le, da ima prostovoljka dobro razvito empatijo in da zna dobro komunicirati z ljudmi.
Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Učenje angleščine za begunce/Teaching refugees English 

Potrebujemo prostovoljce za učenje osnovne in nadaljevalne angleščine za begunce. Nivo znanja vsaj B2, izkušnje niso potrebne.
We are looking for volunteers for teaching English to asylum seekers and refugees. Please contact us for more information.
Kontakt: Tina Velišček, 031 611 037

Druženje s starejšim gospodom

Te zanima delo s starejšimi? Se rad/a pogovarjaš in odpiraš debate iz različnih področjih, še posebej tiste s področja kulture, gledališča, igre? Iščemo prostovoljca/ko, ki bi bil pripravljen/a priskočiti na pomoč družini, ki se je pred kratkim znašla v stiski zaradi hude bolezni očeta. Gospod je mlajši upokojenec, ki uživa v pogovorih, zanj pa družina zelo lepo skrbi in mu nameni vso pomoč, ki jo potrebuje. Družina bi potrebovala pomoč prostovoljca/ke le takrat, ko odidejo od doma zaradi nujnih obveznosti, saj zaradi bolezni ni zaželeno, da gospod ostane sam. S pomočjo bi tako omogočili družini, da lahko gre po opravkih mirno, z vedenjem, da je v času njihove odsotnosti za gospoda poskrbljeno. Pomoč bi potekala na domu družine, predvidoma enkrat na teden oz. po potrebi. Zaželeno je, da ima prostovoljec/ka čas v dopoldanskem času, ni pa to pogoj. Od prostovoljca se pričakuje veselje do dela s starejšimi ljudmi, zanesljivost, odgovornost in komunikativnost.
Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Druženje z odraslo osebo z Downovim sindromom

»Moje ime je Nina, stara sem 35 let, rada se pogovarjam, družim z ljudmi, ukvarjam s športom, igram različne igre in predvsem rada ustvarjam.« A Nina se je rodila z Downovim sindromom, zaradi česar potrebuje vedno prisotnost ene osebe. Njena mami zelo lepo skrbi zanjo, potrebovala pa bi malo pomoči. Zaradi obveznosti v popoldanskem času bi potrebovala pomoč prostovoljke, ki bi delala družbo Nini. Druženje bi potekalo na domu družine, predvidoma enkrat na teden ali enkrat na 14 dni ob sredah ali četrtkih, s pričetkom med 14. in 15. uro in z zaključkom predvidoma do 17. ure. Iščemo zanesljivo in odgovorno prostovoljko, ki ima spoštljiv ter empatičen odnos do osebe z Downovim sindromom.
Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Priznanje za posebne dosežke prejel Jure Grahek

Na prireditvi Naj prostovljec 2017 je prvo priznanje za posebne dosežke prejel Jure Grahek, in sicer na predlog Slovenske filantropije. Jure je namreč prostovoljec, ki je izpeljal medijsko akcijo Žive naj vsi narodi za spodbujanje medkulturnega dialoga in dobrodelno akcijo za otroke begunce. V ta namen je priredil Prešernovo Zdravljico, v izvedbo in snemanje videa vključil številne znane osebnosti. V projekt je vključil 50 prostovoljcev, zbrana sredstva pa so bila namenjena organizaciji aktivnosti za otroke begunce. Iskrene čestitke Juretu in vsem drugim prejemnikom natečaja, ki ga razpisuje Mladinski svet Slovenije! 

V natečaj je letos prispelo 219 prijav, od tega 171 za posameznike in 48 za projekte. Podelili smo nazive Naj prostovoljec in Naj prostovoljka v treh starostnih skupinah, Naj prostovoljski projekt, Naj mladinska voditeljica in Naj mladinski projekt, poleg tega pa še dve priznanji za posebne dosežke.

Težko bi se zjutraj pogledal v ogledalo ob misli, da nisem nič naredil, pa bi lahko.

Pogovor z Branislavom Vujičićem, prejemnikom posebnega priznanja za prostovoljca zaposlenega v javni upravi

Brane Vujičić je zaposlen na Ministrstvu za finance v Službi za informacijske tehnologije in storitve. Že od leta 2014 pa je aktivni prostovoljec Slovenske filantropije, kjer nudi učno pomoč dijakom in študentom migrantom, predvsem pri učenju matematike, pa tudi pri drugih predmetih. Na svojo prehojeno pot kot prostovoljec gleda kot na pot, na kateri ne le daje, temveč tudi prejema in se uči od svojih učencev.

Da bo prostovoljec, je sklenil decembra 2013. “Takrat sem prebral intervju s predsednico Slovenske filantropije Anico Mikuš Kos v reviji Fokus. Njen stavek, da se da pomagati tudi drugače kot samo z denarjem, na primer z inštrukcijami, me je spodbudil, da sem stopil v kontakt s Filantropijo. Obvladam matematiko in vem, da je marsikomu šibka točka. Takrat nisem vedel, da bom delal predvsem z migranti, vendar se nisem obremenjeval, kako naprej. Zaupal sem Filantropiji.”

Vsak teden popoldne, takoj po službi, nameni za pomoč mladim migrantom: študentu beguncu pri matematiki na univerzitetni ravni, dijaku srednje elektrotehnične šole pri fiziki, matematiki, računalništvu in elektrotehniki ter dijakinji gimnazije pri matematiki. Letos je prevzel tudi učno pomoč trem osnovnošolcem iz Konga. Vsi šolske obveznosti uspešno opravijo. Pri nudenju učne pomoči je zelo uspešen. “Ko naredijo letnik ali izpit, vem, da sem jim pomagal narediti en korak naprej.” Brane pravi, da preprosto rad pomaga. “Težko bi se zjutraj pogledal v ogledalo ob misli, da nisem nič naredil.”

Po izobrazbi je inženir računalništva. Ker pri svojem delu uporabnikom razlaga delovanje programov, mu te veščine pridejo prav tudi pri inštrukcijah. Prav tako pa z znanji in izkušnjami, pridobljenimi s prostovoljskim delom, plemeniti svoje življenje, saj se je naučil, da so male skrbi sestavni del življenja in zaradi njih ni treba biti pod stresom. “Mi nimamo velikih težav, bombe nam niso podrle domov, ni nam treba nikamor bežati, torej nimam se kaj obremenjevati. Če kdo od sodelavcev pojamra, ga poskusim potolažiti s to primerjavo. Kajti tudi begunci so ljudje.”

Všeč mu je, da prostovoljci nekoliko popravljajo negativno podobo, ki jo kot (evropska) družba kažemo do beguncev. “Sicer delam v državni upravi, s svojim delom poskušam zmanjšati njen greh. Boli me negativna klima, samo nekaj posameznikov se trudi. Prostovoljci jim dajemo potuho, opravljamo delo, ki ga bi v veliki meri morala država. Obstajajo raziskave, da so migranti/begunci, ki jih država gostiteljica primerno usposobi, ekonomski plus za državo. Da ne govorimo o demografskih problemih, ki jih ima EU.”

Pri opravljanju prostovoljskega dela je Brane izjemen. Zelo dobro se prilagaja potrebam posameznikov. Po naravi je optimist, njegov entuziazem in vztrajnost pa sta najboljša promocija prostovoljstva v družbi. Ko pride na Filantropijo razveseli vse. Brane je zelo dobra družba.

Vsem prostovoljcem sporoča naj delajo naprej ne glede na odziv domačega okolja. “Mnogi sodelavci, znanci in prijatelji so mi čestitali ob prejetem priznanju, kot da je to neko herojsko delo. Zame je to delo povsem običajno. Dejansko, vsakdo od nas doda en mali kamenček v mozaik dobrih del. In teh kamenčkov je lahko mnogo.”

Brane je na sliki v družbi Nine Lukashevich, vodje Slovenske mreže prostovoljskih organizacij pri Slovenski filantropiji

(Foto: Lidija Petrišič / Slovesni dan prostovoljstva, Krško, 15. 5. 2018)

Otvoritev dnevnega centra za begunce

25 dogodkov za 25 let Slovenske filantropije

V petek, 1. junija 2018 ob 14. uri smo odprli naš novi prostor, ki je namenjen dnevnemu centru za begunce in mojstrski delavnici. 

Nov in prijeten prostor je uporaben v vseh letnih časih in primeren za večje skupine. Namenjen je predvsem družinam prosilcev za azil, beguncem in otrokom brez spremstva, ki se pri nas počutijo dobrodošli in varni, za druženje in učenje (pomoč pri integraciji, širjenje socialne mreže, neformalno pridobivanje novih znanj, široko ponudbo delavnic in predavanj, povezovanje z lokalno skupnostjo, …). Že zdaj v njem poteka joga in telovadba za mlade in stare. 

Za podporo pri obnovi se iskreno zahvaljujemo Ameriški Ambasadi, Fakulteti za artihtekturo, Mestni občini Ljubljana, Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, Unicefu, podjetjem Eli Lilly, Baxalta d.o.o., URSA SLOVENIJA d.o.o., Petrol,  SAVA RE, d.d. in Pernod Ricard Slovenija d.o.o. Brez vas nam ne bi uspelo! 

Več fotografij s podelitve najdete tukaj. 

Prenovljena opuščena mehanična delavnica, ki je tik zraven Viške hiške, je pred dnevi dobila še zadnje lepotne popravke.

Festival Migrantskega filma

25 dogodkov za 25 let Slovenske filantropije

Slovenska filantropija od leta 2010  svetovni dan beguncev (20. junij) obeležuje s Festivalom migrantskega filma. Že 9. Festival migrantskega filma bo letos potekal od 18. do 21. junija v Ljubljani in v devetih drugih krajih po Sloveniji. V Slovenski Kinoteki, Kinodvoru in na dvorišču Slovenske filantropije bomo prikazali 19 filmov iz 14 držav. Več o brezplačnih projekcijah v Ljubljani in drugod ter spremljevalnih dogodkih (pogovorih z avtorji, okroglih mizah, medkulturnih delavnicah in kulinaričnih doživetjih) si lahko ogledate na spletni strani festivala www.fmf-slovenija.si.

Poziv humanitarnih organizacij k takojšnjem ukrepanju ob uveljavitvi novele ZSVarPre-F

Sporočilo za javnost

Ljubljana, 23.5. 2018

ODPRTO PISMO:

Poziv humanitarnih organizacij k takojšnjem ukrepanju ob uveljavitvi novele ZSVarPre-F

Humanitarne organizacije pozivamo Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti, naj takoj ukrepa in dvig denarne pomoči uredi na način, ki bo avtomatičen in upravičencem z že veljavno odločbo ne bo potrebno vlagati novih zahtevkov!

Zaradi zakonskih sprememb (ZSVarPre-F) se 1. junija 2018 zvišuje osnovni znesek minimalnega dohodka kot tudi deleži tega, ki pripadajo posameznim povezanim osebam.

Ob tem mora upravičenec ponovno izraziti zahtevo po novi odmeri pravice, četudi že ima veljavno odločbo.

V navedenih organizacijah smo zaskrbljeni, da zaradi te odločitve ljudje nujno potrebnih sredstev, čeprav so do dviga upravičeni, ne bodo deležni.

Opozarjamo tudi na 16. člen ZUPJS, prvi odstavek, tretja točka, ki zapoveduje upoštevanje zneska pri uveljavljanju pravic, tudi če upravičenec ne uveljavlja pravice iz javnih sredstev.

Obstaja velika verjetnost, da posamezni upravičenec do DSP za dvig ne odda nove zahteve (ker ne bo obveščen, da bi moral ponovno, kljub že veljavni odločbi o DSP, vložiti novo zahtevo) in bo zaradi tega dijak ali študent upravičenca, prejel nižjo državno štipendijo zaradi upoštevanja tega fiktivnega zneska. Skladno z vrstnim redom iz 7. člena ZUPJS štipendija pride na vrsto po denarni pomoči.

Ob tem je pomemben tudi podatek, da je časovnica za odgovor na pritožbo na odločbo o državni štipendiji po podatkih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dve leti.

Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti pozivamo, naj takoj ukrepa in dvig denarne pomoči uredi na način, ki bo avtomatičen za vse tiste, ki veljavno odločbo že imajo. 

PETKA ZA NASMEH                      SLOVENSKA                          ZVEZA PRIJATELJEV

                                                          FILANTROPIJA                     MLADINE SLOVENIJE              

Milan Jakopovič, l.r.                         Tereza Novak, l.r.                    Darja Groznik, l.r.    

NACIONALNI FORUM                  HUMANITARNO                   RDEČI KRIŽ SLOVENIJE

HUMANITARNIH                           DRUŠTVO ADRA

ORGANIZACIJ SLOVENIJE          SLOVENIJA

Nataša Sorko, l.r                               Maja Ahac, l.r.                        Dr. Dušan Keber, l.r

Pri nas so lahko to, kar so

Pogovor z Andrejo Štajdohar, strokovno vodjo Hiše Sadeži družbe Črnomelj in medgeneracijskega skupnostnega centra Slovenske filantropije

Andreja Štajdohar je nalogo strokovne vodje prevzela pred tremi leti. Sama Hiša Sadeži družbe Črnomelj pa deluje že štiri leta. Na samem začetku so delovali v manjših prostorih, v lasti Občine Črnomelj. Ker so bili prostori premajhni, uporabnikov pa vsak dan več, so poiskali drugo rešitev. Slovenska filantropija je skupaj s partnerji kandidirala na razpisu za Večgeneracijski center Dolenjske in Bele krajine in uspešno pridobila sredstva. To je omogočilo tudi preselitev na novo lokacijo, ki omogoča izvedbo več aktivnosti hkrati in nemoten potek dela. Večjim prostorom so sledili tudi uporabniki in nagradili dobro delo s še večjim obiskom. Kot pravi Štajdoharjeva »je to pokazatelj, da so vsebine, ki jih ponujamo zaželene in potrebne v naši občini in širše, saj nas obiskujejo tudi uporabniki iz drugih občin.«

Kot vse Hiše Sadeži družbe Slovenske filantropije tudi v Črnomlju sodelujejo z organizacijami v svojem okolju, ob raznih dogodkih in projektih. Velikokrat dajejo pobude za sodelovanje na katere se povabljeni radi odzovejo. Občanom tako skupaj zagotavljajo kvalitetnejšo ponudbo aktivnosti, s tem da povezujejo tako javne kot nevladne organizacije.

Enak program v Metliki (Hiša Sadeži družbe) je bil ustanovljen dobro leto kasneje. Pred tem so v metliških prostorih, kjer je Hiša zdaj, že nudili nekaj aktivnosti, kar jim je dalo pomembne povratne informacije o tem, kaj si ljudje želijo in potrebujejo. To so bile predvsem aktivnosti, ki smo jih lahko zagotavljali s takratnimi sodelujočimi v Hiši v Črnomlju. Kmalu so se pridružili tudi Metličani, ki so ponudili še dodaten, drugačen repertoar aktivnosti. »Hiši, med katerima je štirinajst kilometrov razdalje, sta precej povezani in prav je tako. Naj omenim tudi, da skupaj s Hišo Metlika zagotavljamo nekaj aktivnosti tudi v občini Semič, ki je tretja občina v Beli krajini.«

Aktivnosti po meri občanov

Črnomelj, kot celotna Bela krajina, je kar nekaj let živel na robu. Pred kratkim je industrija ponovno zaživela in s tem pričela privabljati nove ljudi. Tudi aktivnosti Hiše so se s tem pričele razvijati. V Hiši tako v poletnih mesecih nudijo program za šolske otroke, ki je zelo obiskan. V juniju, juliju in avgustu pripravijo otroške tabore. Otroci so vsak dan med 9. in 15. uro v Hiši in ustvarjajo, se učijo, telovadijo, celo kuhajo in seveda tudi pospravljajo in čistijo za seboj.

»Zdi se mi, da v tistem času zanje naša Hiša postane »dom«, saj se radi vračajo. Tudi v ostalih počitniških dneh poskrbimo za aktivnosti otrok. Nudimo pa tudi aktivnosti za starše, ki so jim lahko v pomoč pri usklajevanju družinskega življenja. Tudi skupino za samopomoč enostarševskim družinam imamo, kjer so seveda dobrodošli tudi ostali starši.«

Programi Hiš temeljijo na stalnih mesečnih aktivnostih. Gre za aktivnosti, ki so zanimive za ljudi vsakodnevno in so dobro obiskane. Tako obiskujejo na primer šiviljsko delavnico, kuharsko delavnico, šah in pogovorno delavnico. Ostale aktivnosti krojijo želje obiskovalcev, tudi drugih organizacij, velik del prispeva kreativnost njihovih prostovoljcev. Skupaj presodijo možnosti in se odločajo o ponujenih vsebinah.

Ljudje so se na skupnostni center dodobra navadili. Zanje je kot drugi dom. »To čutiš ob pogovorih z uporabniki, to opaziš, ko si en teden na dopustu in te ni v službi. Ko imam drugo delo in nimam veliko časa za osebne stike z uporabniki, se prilepijo na okno pisarne in mi pomahajo, da le dobijo tisti nasmeh, ki ga je vesel vsak in daje občutek sprejetosti. Tudi jaz sem tega vesela.«
V Hišo zahaja veliko uporabnikov, ki imajo družino, prijatelje in tudi materialno dobro stojijo, pa bi ta »dom« zelo pogrešali, če bi ga izgubili. »Zavedajo se, da so pri nas vedno dobrodošli, da so sprejeti, da jim bomo prisluhnili, jim pomagali po najboljših močeh, da so lahko pri nas to, kar so. Vsak si želi biti slišan, spoštovan, koristen in cenjen. Vsak si želi pripadati nekam oz. nekomu. Veliko pa je tudi takih, ki si želijo svoje znanje in izkušnje deliti naprej, da bi s tem olajšali in izboljšali življenja drugim, s tem tudi sebi.«

Strokovna vodja mora biti lepilo

Andreja sama sebe vidi le kot lepilo, ki drži zidove skupaj in skrbi, da Hiša obstane. Skrbi, da so aktivnosti organizirane, promovirane, da poročila o delu prispejo na prave naslove pravi čas in se s tem zagotavlja financiranje programa. Skrbi tudi, da je Hiša povezana z lokalno skupnostjo in ostalimi organizacijami ter da nudi uporabnikom in prostovoljcem podporo, da Hiša stoji pokonci in funkcionira, profesionalnost pa ji omogoča nepristranskost, ki je ključna pri delu z ljudmi. Aktivno izvaja tudi delavnice na temo prostovoljstva. Duša hiše pa so po njenem mnenju prostovoljci in obiskovalci. 

»Pred kratkim sem skupaj s prostovoljci izvedla nekaj delavnic na temo prostovoljstva v OŠ Loka Črnomelj, da bi učencem predstavili prostovoljstvo in da bi tudi sami sebe prepoznali kot prostovoljce. Dobila sem vtis, da so to odrasli, popolnoma oblikovani ljudje, ki zelo dobro vedo, kaj počnejo in se že zavedajo, da je prostovoljstvo ključno v družbi. To so bili učenci, ki obiskujejo 8. razred.  Četudi sem pričakovala pozitiven odziv, nisem pričakovala takšne odraslosti, odgovornosti in zavednosti. Z njihove strani je prišla tudi pobuda, da bi na šoli oblikovali skupino za prostovoljstvo. Seveda sem bila vesela in jim ponudila svojo pomoč. To je tisto, za kar delam to, kar delam.«

Andreja upa, da se še kje v Sloveniji pojavi kakšen podoben center in da bo država podprla tovrstne programe ter se odzvala na nove pobude. Obenem pa, da bo omogočila delovanje že delujočih, uspešnih programov in predvsem prisluhnila in se učila iz izkušenj ter dobrih praks teh programov in od izvajalcev le-teh. »Dejstvo je, da je neprimerno, da nam usodo kroji nekdo, ki v praksi ne počne dela, ki ga opravljamo mi.«

Večgeneracijski skupnostni centri so Andreji velik prostor za ustvarjanje nečesa dobrega in koristnega za ljudi in skupaj z njimi, kar si je sama od nekdaj želela. Kot pravi, je skromna in ve, da ne ve vsega, zato pa sodeluje s prostovoljci, uporabniki in sodelavci, da z njimi ustvarja nove, dobre zgodbe. In skupaj z njimi se veseli vsakršnega uspeha.

Naj prostovoljec in naj prostovoljka zaposlen/a v javni upravi 2017

Ker želimo spodbujati prostovoljstvo med zaposlenimi v javni upravi, Slovenska filantropija razpisuje natečaj za podelitev naziva Naj prostovoljec, zaposlen v javni upravi. Letos je komisija v sestavi Mojca Žerovec (Ministrstvo za javno upravo), Nina Lukashevich in Tjaša Arko (obe Slovenska filantropija) odločila, da podeli en naziv NAJ PROSTOVOLJEC, ZAPOSLEN V JAVNI UPRAVI, za leto 2017, in dve posebni priznanji.

Fotografije s podelitve. 

NAJ PROSTOVOLJEC, ZAPOSLEN V JAVNI UPRAVI, za leto 2017:  

Darko Anžiček

Darko Anžiček je zaposlen na Občini Krško. Kot prostovoljec deluje na različnih področjih: je inštruktor v Društvu potapljačev VIDRA, dolgoletni član Štaba CZ Občine Krško, ustanovni član Lions kluba Krško in deluje na področju medsebojne pomoči, še posebej otrokom in mladostnikom, ostarelim, bolnim in nemočnim ljudem, in na področju varovanja okolja.

 Je pobudnik ustanovitve podvodne reševalne postaje Krško. Posebno se je izkazal kot pobudnik, organizator in udeleženec številnih ekoloških akcij čiščenja rek, jezer in morja.  Kot inštruktor skrbi za izobraževanje in usposabljanje novih rodov potapljačev in reševalcev. S svojim delom Darko Anžiček daje odličen vzor mlajšim generacijam ter promovira pomembnost prispevka vsakega posameznika na področju varstva pred naravnimi in  drugimi nesrečami.

Za izkazovanje vrhunske strokovne usposobljenosti, izkušenosti, operativne aktivnosti in uspešnosti na področju podvodne reševalne dejavnosti na državni ravni je Darko Anžiček prejel zlati znak Podvodne reševalne službe Slovenije. V letu 2017 je opravil 700 ur prostovoljskega dela.

Posebno priznanje za svoje prostovoljsko delo kot zaposlen v javni upravi: Branislav Vujičić – za delo z ranljivimi skupinami migrantov

Branislav Vujičić je zaposlen na Ministrstvu za finance v Službi za informacijske tehnologije in storitve. Že od leta 2014 je aktivni prostovoljec Slovenske filantropije in nudi učno pomoč ranljivim skupinam migrantov, predvsem pri učenju matematike, pa tudi pri drugih predmetih. Na tedenski ravni nudi po moč kar trem mladim migrantom: študentu beguncu pri matematiki na univerzitetni ravni, ki je izpit tudi uspešno opravil; dijaku srednje elektrotehnične šole pri fiziki, matematiki, računalništvu in elektrotehniki ter dijakinji gimnazije pri matematiki. Letos je tudi prevzel učno pomoč trem osnovnošolcem iz Konga.

Branislav Vujičić je pri opravljanju prostovoljskega dela vesten, natančen in se zelo dobro prilagaja potrebam posameznikov. Po naravi je optimist, njegov entuziazem in vztrajnost pa sta najboljša promocija prostovoljstva med sodelavci.

Posebno priznanje za svoje prostovoljsko delo kot zaposlen v javni upravi: Jože Končan za delo na humanitarnem področju in promociji prostovoljstva med mladimi

Jože Končan je zaposlen v Državnem zboru RS kot sekretar Komisije za nadzor javnih financ.  S prostovoljskim delom se je začel ukvarjati ob rojstvu otroka z Downovim sindromom kot eden od ustanoviteljev in prvi predsednik Sekcije za Downov sindrom v okviru Sožitja. Je prostovoljec Območnega združenja Rdečega križa Ljubljana na področju spodbujanja mladih za krvodajalstvo in ustanovni član Kluba 100 kapljic, ki skupaj s člani Kluba 25 sodeluje pri promociji krvodajalstva.

Skoraj vsako leto Jože Končan skupaj z drugimi prostovoljci izvede predstavitev krvodajalstva in darovanja organov po smrti za zaposlene in poslance v Državnem zboru. Število krvodajalcev se je povečalo, več pa je tudi izjav za darovanje organov med zaposlenimi v Državnem zboru  Republike Slovenije.

Naj mentor in naj mentorica prostovoljcev 2017

Natečaj Naj mentor in Naj mentorica prostovoljcev je bil v letu 2018 razpisan prvič. Prostovoljske organizacije so prijavile 16 nominirancev, ki so imeli tudi jasno in argumentirano podporo prostovoljcev.

Med vsemi izjemno uspešnimi mentorji, ki so jih predlagale organizacije, je komisija izbrala pet posameznikov, ki s svojim angažiranim delom s prostovoljci v največji meri prinašajo pozitivne spremembe v našo družbo. 

Fotografije s podelitve.

Za kakovostno vodenje prostovoljcev v Društvu Šola zdravja prejme naziv Naj mentorica prostovoljcev Zdenka Katkič.

Zdenka Katkič je mentorica prostovoljcev v Društvu Šola zdravja že od ustanovitve, to je deset let. Ima odlične organizacijske sposobnosti, zelo dobro pozna področje dela, zna motivirati prostovoljce in si zanje vzame čas. Iz posameznika zna izvleči najboljše. Njen cilj je pripeljati jutranjo vadbo v vsak kraj v Sloveniji in krepiti zdravje ter zavedanje, da je tretje življenjsko obdobje kreativno in lepo. V okviru Društva Šola zdravja je v letu 2017 611 prostovoljcev po vsej Sloveniji opravilo 59.760 prostovoljskih ur.

Za angažirano podporo prostovoljcem v projektu Mednarodni filmski festival Kino Otok prejme naziv Naj mentorica prostovoljcev Natalija Gajić.

Natalijo Gajić odlikuje izjemna zrelost in odgovornost v kombinaciji z nalezljivo sproščenostjo in smislom za humor. Obenem je navdihujoče ustvarjalna oseba, ki kritično opazuje svet okoli sebe in ga spreminja na bolje. Je eden najmočnejših členov v več kot 100-članski ekipi festivala Kino Otok, ki se pri svojem delu neprenehoma trudi biti boljša. V letu 2017 je bila odgovorna za 68 prostovoljcev, ki so opravili 3488 ur dela na različnih področjih, skupaj pa so pripomogli k uspešni izvedbi mednarodnega filmskega festivala Kino Otok – Isola Cinema. (Zaradi zadržanosti prejemnice naziva je priznanje prejela prostovoljka, članica ekipe Kino Otok).

Za kakovostno vodenje prostovoljcev v Združenju DrogArt prejme naziv Naj mentor prostovoljcev Marko Verdenik.

Marko Verdenik mentorstvo prostovoljcem opravlja profesionalno in predano ter nikoli ne pozabi, da je pristen oseben stik ključnega pomena. Skrbi za povezovanje ekipe in sprotno reševanje konfliktov. Ima izreden čut za posameznika. Mentorstvo je zanj več kot delovna naloga – je poslanstvo. V letu 2017 je bil odgovoren za 75 prostovoljcev, ki so opravili 1617 ur dela. Prostovoljci, srednješolci in študentje, so vključeni v terensko delo v programih Združenja DrogArt. Informirajo sovrstnike o manj tvegani zabavi obvladajo tudi laično prvo pomoč, s čimer ne pripomorejo le k varnemu druženju mladih na zabavah, ampak tudi rešujejo življenja.

Za angažirano podporo prostovoljcem v projektu Vakcinet prejme naziv Naj mentor prostovoljcev na predlog Društva študentov medicine Maribor asist. Zoran Simonović.

Zorana Simonovića, zdravnika iz mariborske enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje, odlikuje njegova pripravljenost pomagati študentom Medicinske fakultete v Mariboru, ki so kot prostovoljci nosilci projekta Vakcinet. Projekt je namenjen ozaveščanju širše javnosti o pomenu cepljenja ter odpravljanju predsodkov na tem področju. Prostovoljci izvajajo delavnice, predavanja in širijo verodostojne informacije o cepljenju. Mentorja odlikujejo dostopnost, motiviranost ter zagnanost za projekt. Prostovoljcem izkazuje podporo na strokovnem nivoju, pa tudi na moralnem in osebnem, in jih opogumlja, ko so zaradi stresnih izkušenj s terena v stiski. V projektu je v letu 2017 sodelovalo 30 študentov, ki so opravili 400 prostovoljskih ur. (Zaradi službene odsotnosti prejemnika naziva je priznanje prevzela prostovoljka, članica Društva študentov medicine Maribor.)

Posebno priznanje za življenjsko delo na področju mentorstva prostovoljcem prejme na predlog Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana Marta Vodeb Bonač.

Marta Vodeb Bonač že 40 let svoje profesionalno delo opravlja predano in strokovno. S človeško toplino in občutljivostjo razvija, širi in bogati prostovoljsko delo na področju pomoči otrokom in njihovim družinam. Še posebej si prizadeva za ranljive družine, ki se zaradi težkih družinskih okoliščin znajdejo v hudi stiski in jim obstoječi sistem ne nudi prave opore in možnosti pomoči. Zanje vedno znova oblikuje izvirne načrte pomoči in išče vire, kjer so prostovoljke in prostovoljci pogosto njeni stalni sodelavci. V vseh 40 letih je nastalo ogromno uspešnih zgodb, za katere so ji otroci, starši, prostovoljke in prostovoljci zares hvaležni. Od leta 1978 do danes je mentorirala preko 1800 prostovoljcev, ki so opravili okoli 90.000 prostovoljskih ur.

Prostovoljka Maja Zelič je zapisala »S srečanj z Marto sem vedno odhajala polna energije in entuziarma, saj je izžarevala veselje in srčnost, ki jo čuti tako do otrok kot tudi do nas študentov prostovoljcev. Na njenem obrazu je bil vedno nasmeh, vedno je našla dobro in spodbudno besedo. V njenih izjavah in dejanjih se je dalo prepoznati, da si za prav vse otroke želi le najboljše in vedno je iskala vire, kako bi k temu lahko kar največ prispevala.«

Prostovoljstvu prijazno mesto

S sistematičnim spodbujanjem prostovoljstva in zagotavljanjem podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanjem pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev občin je 17 slovenskih občin naziv Prostovoljstvu prijazno mesto prejelo že v preteklih letih. Na Slovesnem dnevu prostovoljstva 15. maja 2018 v Krškem so naziv ponovno potrdile.

Fotografije s podelitve. 

Občine, ki so naziv v letu 2018 potrdile

Občina Črna na Koroškem:

za široko prostovoljsko aktiviranje občanov pri obnovi in ureditvi športnih površin, za aktivno promocijo zdravega načina življenja v občini, za kakovostni razvoj medgeneracijskih programov, za občutno povečanje števila prostovoljcev v občini, za aktivno prostovoljsko podporo zaposlenih v občinski upravi pri promociji prostovoljskih aktivnosti.

Občina Gornja Radgona:

za aktivno podporo prostovoljstva v lokalni skupnosti, tudi  z natečajem Naj prostovoljec, Naj prostovoljka, Naj prostovoljska organizacija in Naj prostovoljski dogodek v občini, za množično prostovoljstvo v društvih, za gostiteljstvo Slovenskega dne prostovoljstva v letu 2017.

Občina Hrpelje-Kozina:

za javno zahvalo prostovoljcem in organiziranje sprejema in koncerta zanje, za osebno angažiranje županje kot promotorke prostovoljstva in prostovoljke v humanitarnih projektih, za začetek usposabljanja prostovoljcev na področju dela s starejšimi in s tem občutno povečanje števila prostovoljcev v občini, za izboljšanje prostorskih pogojev za delo prostovoljskih organizacij. 

Občina Kamnik:

za zagotavljanje dobrih pogojev za delo dveh dnevnih centrov za ranljive skupine, v katerih strokovno delovanje javnih zavodov prožno nadgrajuje prostovoljsko delo nevladnih organizacij, za vzpostavitev večgeneracijskega centra in razvoj programov za delo s starejšimi, za financiranje humanitarne razdelilnice hrane za socialno šibke in nastanitve za brezdomce, za ustanovitev novega občinskega zavoda, ki se bo povezoval z nevladnimi prostovoljskimi organizacijami na različnih področjih. 

Občina Krško:

za vzorno vrednotenje prostovoljskega dela in spodbijanje prostovoljstva, javno zahvalo prostovoljcem in prostovoljskim organizacijam, podelitev priznanj naj prostovoljcem, subvencioniranje vstopnic za obisk muzeja in prireditev za prostovoljce, sodelovanje župana in zaposlenih v prostovoljskih akcijah, spodbujanje prostovoljskega dela zaposlenih, promocijo prostovoljstva na spletni strani občine in v tiskanih publikacijah, za povezavo s portalom prostovoljstvo.org na spletni strani Občine Krško in portalu za mlade.

Občina Laško:

za promocijo in razvoj prostovoljstva v občini, zagotavljanje sredstev za delovanje prostovoljskih organizacij, omogočanje brezplačnega ali sofinanciranega najema prostorov, za zahvalo prostovoljcem ob mednarodnem dnevu prostovoljstva, za nesebično prostovoljsko delo in požrtvovalnost, za prostovoljsko delo župana in zaposlenih v občinski upravi.

Mestna občina Ljubljana:

za zagotavljanje kontinuirane podpore prostovoljskim organizacijam na različne načine: z  razpisi, kjer upoštevajo tudi stroške prostovoljcev, z omogočanjem brezplačne uporabe prostorov za prostovoljske aktivnosti, z omogočanjem brezplačnih ali subvencioniranih najemnin za občinske prostore, namenjene prostovoljskim organizacijam, za sodelovanje župana in predstavnikov občinske uprave na prostovoljskih dogodkih, za pokroviteljstvo Veselega dne prostovoljstva, za finančno podpiranje dela mentorjev prostovoljcev v občinskih javnih zavodih.

Mestna občina Murska Sobota:

za stalno spodbujanje prostovoljstva s podporo v razpisih; na področju socialnega varstva in zdravja je vključevanje prostovoljcev kriterij za sofinanciranje; za utečen način zahvale prostovoljcem s podelitvami priznanj Naj prostovoljec, Naj prostovoljska organizacija, Naj društvo in Naj dogodek, za aktivno partnerstvo pri dobrodelnih bazarjih v občini.

Občina Radlje ob Dravi:

za aktivno spodbujanje prostovoljstva mladih, ki opravijo izjemen obseg prostovoljskega dela v različnih programih v lokalni skupnosti, za prepoznavanje pomena prostovoljstva s kandidiranjem uspešnih prostovoljcev na nacionalnem natečaju MSS, za vzpostavitev večgeneracijskega centra, ki prinaša v lokalno okolje novo kakovost življenja različnih generacij.

Občina Ravne na Koroškem:

za dobro razvito medgeneracijsko sodelovanje, izvajanje programa Mladi za starejše v partnerstvu med srednjimi šolami in društvom upokojencev, za zbiranje kreditnih točk prostovoljcev v Koroškem medgeneracijskem centru, ki jih lahko koristijo za pomoč, ko jo bodo potrebovali, za veliko čistilno akcijo v okviru Dneva za spremembe, za spodbujanje povezovanja med različnimi organizacijami v občini.

Občina Sevnica:

za zagotavljanje številnih občinskih prostorov prostovoljskim organizacijam za izvedbo programov, prireditev, sestankov in dogodkov, za urejanje občinske infrastrukture, ki je na voljo društvom za športne in družabne aktivnosti, z upoštevanjem predlogov prostovoljcev, za pridružitev projektu Sopotniki za zagotavljanje prostovoljskih prevozov za starejše občane, za promocijo prostovoljstva v okviru Dneva za spremembe.

Občina Sežana:

za spodbujanje prostovoljstva v lokalnem okolju, uspešno povezovanje lokalnih prostovoljskih organizacij in posameznikov, omogočanje najema občinskih prostorov prostovoljskim organizacijam brezplačno ali po simbolični ceni, zagotavljanje stalnega vira financiranja društvom v javnem interesu, aktivno sodelovanje pri različnih prostovoljskih projektih, dogodkih in akcijah.

Občina Slovenske Konjice:

za načrtno usmeritev v vzgojo mladih za solidarnost in aktivno povezovanje prostovoljskih organizacij, za vzpostavitev lokalne interdisciplinarne koordinacije za starejše, ki s prostovoljstvom spodbuja njihovo socialno vključevanje, za stalno prizadevanje na področju ustvarjanja invalidom prijaznega okolja.

Občina Škofja Loka:

za stalno sofinanciranje različnih izobraževalnih oblik za prostovoljce, podpiranje prostovoljstva mladih, za angažiranje pri ohranjanju Škofjeloškega pasijona kot nesnovne kulturne dediščine, ki v velikem obsegu vključuje prostovoljce, za aktivno vlogo pri povezovanju javnih zavodov in prostovoljskih organizacij na področju preventive.

Občina Trbovlje:

za aktivno podporo promociji prostovoljstva na občinski spletni strani, podpiranje prostovoljstva mladih, uspešno povezovanje javnega zavoda in društev na področju kulture pri vzpostavitvi virtualnega muzeja rudarstva, v katerem pomembno vlogo igrajo prostovoljci, in za prizadevanja za zagotavljanje visoke stopnje varnosti v občini v sodelovanju s prostovoljskim organizacijam na področju zaščite in reševanja.

Mestna občina Velenje:

za kontinuirano podporo razvoju prostovoljstva mladih s stalnim sofinanciranjem zaposlitve koordinatorice prostovoljstva v Šolskem centru Velenje in sofinanciranjem mednarodne mobilnosti mladih prostovoljcev, za konkretno pomoč prostovoljskim organizacijam s financiranjem najemnine prostorov za delovanje, za podeljevanje nazivov Naj prostovoljec in Naj prostovoljska organizacija v občini.

Občina Žalec:

za zagotavljanje brezplačne uporabe prostorov za delovanje prostovoljskih organizacij, za aktivno udeležbo župana in zaposlenih v občinski upravi na dogodkih prostovoljskih organizacij ter sodelovanje v akciji razdeljevanja viškov hrane za socialno ogrožene, za pomoč pri medijski promociji prostovoljstva in soorganizacijo predstavitve prostovoljskih organizacij na tržnici, za prostovoljsko ekološko čistilno akcijo na Dan za spremembe 2017.

V letošnjem letu je za aktivno spodbujanje prostovoljstva občanov in podporo delovanju prostovoljcev in prostovoljskih organizacij naziv Prostovoljstvu prijazno mesto prvič pridobilo 7 občin.

Občine, ki so naziv v letu 2018 pridobile prvič

Občina Grosuplje: za izreden posluh, razumevanje in spoštovanje prostovoljskih organizacij, sistemsko spodbujanje prostovoljstva tudi v strateških dokumentih občine, podporo medgeneracijskemu povezovanju, izkazovanje solidarnosti ter humanosti, vzpostavitev mreže prostovoljcev za pomoč bolnim in onemoglim, omogočanje brezplačne uporabe prostorov in sodelovanje v večjih prostovoljskih dobrodelnih akcijah.

Občina Kočevje: za sistematično podporo in spodbujanje prostovoljstva z občinskimi razpisi, ki omogočajo tudi sredstva za stroške prostovoljcem ter delo mentorjev prostovoljcev, kar je nujno za kakovostno vključevanje prostovoljcev, za aktivno sodelovanje občinske uprave v prostovoljskih aktivnostih, zahvalo prostovoljcem in za vizijo razvoja prostovoljstva v občini.

Mestna občina Kranj: za aktivno in sistematično spodbujanje prostovoljstva v občinskih razpisih, za podpiranje organiziranega prostovoljstva v občini, ki ga občina izkazuje z brezplačnimi prostori za prostovoljske organizacije, z objavo prostovoljskih del na občinski spletni strani, z vključevanjem župana in predstavnikov občinske uprave v prostovoljske aktivnosti.

Občina Medvode: za omogočanje dobrih pogojev za delo prostovoljskih organizacij in upoštevanje lastnega vložka prostovoljskih organizacij na razpisih v obliki prostovoljskega dela, za spodbujanje celotne lokalne skupnosti k sodelovanju v čistilnih in drugih prostovoljskih akcijah z lastnim zgledom župana in občinske uprave, za vzpostavitev Zlatega kotička – prostora, ki ga društva uporabljajo brezplačno in za promocijo prostovoljstva v občini.

Občina Postojna: za aktivno podporo prostovoljskim organizacijam s finančnimi sredstvi in z omogočanjem dobrih prostorskih pogojev za njihovo delo, za omogočanje brezplačnih prevozov občanov v mesto s pomočjo voznikov – prostovoljcev, za aktivno vključevanja župana in občinske uprave v prostovoljske aktivnosti v občini, za podeljevanje priznanj Naj mladi prostovoljec in Naj prostovoljski razred v občini.

Občina Tržič: za skrb za odlične pogoje za delo in razvoj prostovoljskih organizacij, omogočanje delovanja prostovoljskih organizacij tudi z brezplačno ali 2/3 sofinancirano uporabo občinskih prostorov, za spodbujanje prostovoljstva na lokalni ravni tudi z aktivnim vključevanjem župana in občinske uprave v prostovoljske aktivnosti lokalnih organizacij.

Občina Vodice: za zagotavljanje podpornega okolja za razvoj prostovoljstva in izboljšanje položaja prostovoljskih organizacij v občini, uspešno povezovanje prostovoljskih organizacij, upoštevanje predlogov in pobud prostovoljskih organizacij ter njihovo umeščanje v občinske načrte, za pripravljenost za razvoj prostovoljstva v lokalni skupnosti, pomoč pri promociji prostovoljskih organizacij, tudi v občinskih glasilih in na spletni strani.

Vsem 24 občinam, prejemnicam naziva, iskrečo čestitamo in želimo, da svoje dobre prakse spodbujanja prostovoljstva ohranijo in nadgrajujejo še naprej!

Junaki našega časa 2018

Šole in dijaški domovi, ki načrtno razvijajo prostovoljstvo učencev in zagotavljajo strokovno mentorstvo in koordinacijo dela mladih prostovoljcev, so v letu 2018 na natečaju Junaki našega časa pridobili ali potrdile ta naziv.  Priznanja, nagrade in zastave tega projekta so prejeli na Slovesnem dnevu prostovoljstva 15. maja 2018 v Krškem.

Fotografije s podelitve.

OSNOVNE ŠOLE

1. OŠ Antona Aškerca Velenje

Za pomoč pri razvijanju branja, obiskovanje vrtčevskih otrok  in pomoč na Centru za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje, kjer obiskujejo prejemnike pomoči na posebnem programu in programu z nižjim izobrazbenim standardom. Za mlade prostovoljce skrbi več mentoric na šoli in v sodelujočih zavodih, koordinatorica prostovoljstva pa je Sabina Zvir.

2. OŠ Grad

Za aktivno sodelovanje v številnih humanitarnih akcijah za socialno ogrožene učence in druge krajane, obiskovanje ostarelih osamljenih ljudi v občini na domovih ob praznikih in drugih posebnih priložnostih. Mentorica in koordinatorica prostovoljstva na šoli je Renata Ropoša Januš.

3. OŠ Kuzma

Za prostovoljstvo na medgeneracijskemu področju, od organiziranih srečanj s starejšimi, izmenjave znanj in veščin med generacijami in delavnic ob najrazličnejših praznikih. Prostovoljci pomagajo ostarelim tudi pri hišnih opravilih in okrog doma. Mentorica in koordinatorica prostovoljstva je Suzana Farič.

4. OŠ Livada Ljubljana

Za aktivno medgeneracijsko povezovanje z domom starejših, izmenjavo znanj in veščin med učenci in starostniki, za pomoč družini v stiski in sodelovanje s Centrom za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne, kjer so otrokom podarili tipanke, ki so jih izdelali sami. Koordinatorica prostovoljstva na šoli je Natalija Veselič Martinjak.

5. OŠ Lucija

Za učno pomoč učencem, ki jo potrebujejo, pod motom »Skupaj! Sodelovanje je pot do znanja«, za izvajanje humanitarnih in ekoloških akcij, podpiranje mladih prostovoljcev z dnevom druženja v naravi in motiviranje staršev za podpiranje prostovoljstva. Za mlade prostovoljce skrbi več mentorjev, koordinatorica prostovoljstva na šoli pa je Ana Horvat.

6. OŠ Maksa Durjave Maribor

Za prostovoljske aktivnosti, namenjene medsebojnemu razumevanju, gradnji dobrih odnosov in učenju učinkovitega reševanja sporov; to so tutorstvo, zaščitništvo in mediacija. Novost je prostovoljstvo učencev priseljencev, ki so že usvojili osnove slovenskega jezika in pomagajo drugim učencem ter nudijo pomoč na tečajih slovenščine za njihove mame. Koordinatorica prostovoljstva je Blanka Kovačec.

7. OŠ Miren, POŠ Bilje

Za aktivno razvijanje medgeneracijskega prostovoljstva na šoli v sodelovanju s Hišo dobre volje Miren, inovativno izvedbo Dneva za spremembe v kraju, za pomoč v knjižnici pri organizaciji razstav, za ustvarjalno sodelovanje z vrtcem Bilje in medvrstniško učno pomoč. Mentorica in koordinatorica prostovoljstva je Lilijana Kavčič.

8. OŠ Preska

Za prožno odzivanje prostovoljcev na potrebe v kraju, povezovanje z organizacijami v okolju pri izvajanju prostovoljskih aktivnosti na medgeneracijskem področju, na področju pravic živali, za razvijanje odgovornega odnosa do narave in ozaveščanje vrstnikov o zdravem načinu življenja. Mentorica in koordinatorica prostovoljstva je Romana Franković.

9. OŠ Simona Jenka Kranj

Za vrsto aktivnosti na področju prve pomoči, pri čemer veliko pozornosti posvečajo svojemu usposabljanju na tem področju, za širjenje zavedanja o pomembnosti medsebojne pomoči tudi med otroki v vrtcu, za prostovoljsko aktiviranje vrstnikov na Dan za spremembe. Koordinatorica prostovoljstva na šoli je Irena Hudobivnik.

10. OŠ Sladki Vrh

Za prostovoljstvo v Medgeneracijskem centru Šentilj, kjer mladi prostovoljci pod strokovnim vodstvom mentorice opravljajo miselne delavnice za krepitev spomina starejših, z namenom preprečevanja oziroma zaviranja demence. Delavnice vključujejo kreativno delo ter vaje senzomotorike. Mentorica in koordinatorica prostovoljstva je Smiljana Valcl.

11. OŠ Šmartno pri Litiji

Za stalno organizirano medgeneracijsko prostovoljstvo v domu starejših, kjer sodelujejo na različnih delavnicah in igrajo družabne igre. Izvedli so tudi akcijo ozaveščanja o boju proti raku in zbirali knjige, pomagali pri izvedbi srednješolske tržnice in pri zbiranju igrač ter zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad. Koordinatorica prostovoljstva je Mojca Jurca.

12. OŠ Toneta Čufarja Ljubljana

Za prostovoljstvo na več področjih: učno pomoč v oddelkih podaljšanega bivanja, vrstniško mediacijo, humanitarne in ekološke akcije, menjavo knjig in tutorstvo. Letos so uspešno razvili tudi druženje in ustvarjanje z otroki begunci. V tem šolskem letu so doslej skupaj opravili 1123 ur prostovoljskega dela. Koordinatorica prostovoljstva na šoli je Lea Lenček.

13. OŠ Vransko – Tabor

Za delo na humanitarnem in medgeneracijskem področju, zbiranje donacij v akciji Drobtinica in sredstev za socialno ogrožene otroke na šoli, za dve tradicionalni akciji zbiranja oblačil, obutve, igrač, pohištva in pripomočkov. Zbrane stvari nato ponudijo vsem, ki jih potrebujejo, in pri organiziranju izmenjave so zelo uspešni. Koordinatorica prostovoljcev je Mirjana Kelavič.

14. OŠ Zreče

Za varovanje okolja, promocijo odgovornega odnosa do narave, širjenje vrednot trajnostnega ravnanja z rabljenimi predmeti in oblačili, ustvarjalno predelavo le-teh v uporabne nove stvari, pa tudi za video, ki predstavlja njihovo delo in spodbuja k ozaveščenemu ravnanju z naravnimi viri. Njihov moto je »Ni ti treba biti silak, da si junak!«. Mentorica in koordinatorica prostovoljstva prostovoljcev je Manuela Štefane.

SREDNJE ŠOLE IN DIJAŠKI DOM

15. Biotehniški izobraževalni center Ljubljana

Za razvoj in širitev prostovoljskih programov, ki obsegajo delo s starejšimi in z otroki v vrtcu, kjer je bilo delo prostovoljcev usmerjeno v pomoč otrokom iz priseljenskih družin, za vključevanje dijakov priseljencev v prostovoljstvo z namenom uporabe lastnih izkušenj z integracijo pri delu z mlajšimi. Za odličen model povezovanja prostovoljstva med enotami zavoda, ki delujejo na različnih. V letošnjem šolskem letu je 89 dijakov opravilo 1374 prostovoljskih ur. Za mlade prostovoljce v vseh organizacijah, kjer opravljajo svoje delo, skrbi 20 mentoric, koordinatorica prostovoljstva pa je Tanja Kek.

16. Dijaški dom Antona Martina Slomška Maribor

Za aktivno širjenje prostovoljstva med dijaki – v dijaškem domu letos biva 170 dijakov, od katerih je kar 60 aktivnih prostovoljcev. Nudijo vrstniško učno pomoč iz različnih predmetov, delajo v vrtcu in vsako leto izvedejo medgeneracijski tabor s starejšimi in vrsto drugih aktivnosti, med katere spada tudi učenje uporabe računalnika za starejše. Prostovoljci pomagajo tudi pri oskrbi živali in pri izvajanju terapije s konji. Doslej so skupaj opravili 1040 ur. Koordinatorica prostovoljstva je Lidija Hamler.

17. Gimnazija Celje – Center

Naziv Junaki našega časa letos prejemajo prvič, zato je obrazložitev nekoliko daljša. Prostovoljstvo je široko razvejana dejavnost na šoli že vrsto let. Mladi prostovoljci so na pobudo dijaka Kristjana Vebra zbirali materialne dobrine za otroke v Hiši zavetja Palčica, pri čemer so aktivirali mnoga podjetja in druge organizacije v svojem okolju. Za Anino zvezdico so že peto leto zapored zbirali hrano in se tudi pri tem angažirali v širšem okolju. Pripravili so že deseti dobrodelni koncert, zbrali 4.500 € s pomočjo donatorjev iz vse države, sredstva pa namenili družini v hudi socialni stiski. Posebno akcijo so izvedli za mamice z otroki, ki bivajo v materinskih domovih na celjskem območju. Mladi tutorji pomagajo dijakom prvih letnikov pri prehodu v srednjo šolo in pomagajo pri učenju tistim, ki se srečujejo z učnimi težavami. Dijaki so doslej skupaj opravili 1595 ur prostovoljskega dela. Za vse te prostovoljske projekte skrbi 5 mentorjev, koordinatorica prostovoljstva pa je Marjana Turnšek.

18. Srednja šola Črnomelj

Za prostovoljstvo v Domu starejših občanov Črnomelj in Metlika ter v belokranjski veterinarski ambulanti, za učno pomoč osnovnošolcem in delo v Vrtcu Loka v Črnomlju in v Vrtcu Metlika, za humanitarne akcije v sodelovanju z Rdečim križem in izvedbo dobrodelne prireditve na šoli. Ob Dnevu za spremembe so organizirali kar ves Teden prostovoljstva, pri tem pa v prostovoljstvo pritegnili še druge vrstnike. Koordinatorica prostovoljstva na šoli je Janja Jankovič. 

19. Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica

Za prostovoljsko delo s starejšimi, ki jih učijo uporabe sodobnih tehnologij in zanje vodijo gibalne delavnice, za aktivno zbiranje različnih materialov v humanitarnih akcijah, organiziranje šolskega dobrodelnega bazarja in skrb za okolje. K učnemu uspehu pomembno prispeva prostovoljska medvrstniška pomoč pri učenju. Koordinatorica prostovoljstva na šoli je Mojca Saje Kušar.

20. Srednja zdravstvena in kemijska šola Novo mesto

Prostovoljstvo dijakov v novomeški bolnišnici poteka že več kot 10 let in je primer odličnega sodelovanja med srednjo šolo in bolnišnico. Doslej so v tem šolskem letu opravili 483 obiskov pri pacientih in izvedli vrsto drugih prostovoljskih aktivnosti, s katerimi so ob posebnih priložnostih popestrili bivanje v bolnišnici na otroškem, infekcijskem, pljučnem, kirurškem, nevrološkem in internem oddelku. Zanje skrbi šest mentoric v bolnišnici in dve na šoli, za koordinacijo dela prostovoljcev na šoli pa skrbi Gloria Šepec.  

Vsem Junakom našega časa se zahvaljujemo za velik obseg odgovorno opravljenega prostovoljskega dela in jim želimo veliko veselja ter zanimivega odkrivanja lastnih potencialov pri prostovoljskem delu tudi v prihodnje!

Pogovorna skupina za starejše z Matejo Kožuh Novak

Vljudno vabljeni na novo srečanje pogovorne skupine za starejše, pod vodstvom mentorice dr. Mateje Kožuh Novak.
Skupina je namenjena pogovoru o različnih občutkih in strahovih ter lajšanju čustvenih in socialnih stisk.

Kdaj: petek, 18. maj 2018 ob 10. uri
Kje: sejna soba Slovenske filantropije (Cesta Dolomitskega odreda 11)

Udeležba je brezplačna.

Več informacij dobite pri Živi Gabaj (041 648 358, ziva.gabaj@filantropija.org).

Zgodba o mali borki Alini

V marcu smo pisali o projektu Hobotnica, pri katerem sodelujemo tudi mi, Hiša Sadeži družbe Žalec. Za tiste, ki morda še niste slišali zanj, gre za pletenje hobotnic iz posebne bombažne volne za nedonošene dojenčke. Vsak ponedeljek od 9.00 do 11.00 na kreativni delavnici Urice pletenja pod mentorstvom Marjete Hudovernik izdelujemo čudovite hobotnice, ki pomagajo pri razvoju malih borcev v inkubatorjih. Zaradi zavitih lovk spominjajo na popkovino v maternici, mali junaki pa tako občutijo toplino in se lažje razvijajo. V ponedeljek, 7. 5., se je v času delavnice Urice pletenja oglasila tudi mama s svojo deklico Alino. Alina je ena od malih bork, saj se je rodila v 23. tednu nosečnosti. Zaradi velikega povpraševanja po hobotnicah je takrat ostala brez nje. Zdaj je že eno leto od poroda. Njena energija in moč sta nas navdušili, zato smo ji na koncu podarili hobotnico, ki si jo je sama izbrala. Take zgodbe se nas vedno dotaknejo. Če želite tudi vi pomagati, se lahko udeležite Uric pletenja v Hiši Žalec. Prav tako zbiramo v Hiši in trgovini Nitka prostovoljne prispevke za nakup kakovostne volne. Vabljeni.

Prispevek in slike: Hiša Sadeži družbe Žalec