Občina Divača – Prejemnica naziva Prostovoljstvu prijazno mesto 2019

»Na Krasu je krasno – nikdar ni prezgodaj, nikdar ne prekasno: vse je zmeraj ob pravem času, na Krasu.« (Miroslav Košuta)

Občina Divača je letos prvič prejela naziv za prizadevno spodbujanje prostovoljskega dela, za zgledno sodelovanje z bližnjimi občinami, za angažiranje županje in zaposlenih na prostovoljskih dogodkih, za promocijo prostovoljstva in izreden posluh za mentorje prostovoljcev, prostovoljske organizacije in njihovo delovanje, s katerimi skupaj oblikuje res raznolike vsebine. Pogovarjali smo se z županjo Alenko Štrucl Dovgan.

• Zakaj se vam zdi pomembno spodbujati razvoj kakovostnega prostovoljstva?

V današnjih časih mislimo, da smo sami sebi dovolj, vendar še zdaleč ni tako. Ljudje smo družabna bitja in zato potrebujemo sočloveka. V hitrem tempu življenja pozabimo, da so ljudje tudi osamljeni in v stiskah. Zato se nam zdi še toliko bolj pomembno, da posameznike, ki imajo čas in so pripravljeni delati, spodbujamo k prostovoljskemu delu. V naši občini jih je kar veliko, eni delujejo sami, drugi pa v okviru društev. Lahko rečem, da je prostovoljstvo trdno zakoreninjeno v vse pore vsakdana, in na tem gradimo dalje.

• Podporo prostovoljstvu namenjate na področju športa, otrok in mladine, humanitarnih dejavnosti, medgeneracijskega sodelovanja, ohranjanju naravne in kulturne dediščine, turizma, duševnega zdravja… Pri prijavi ste prejeli močno podporo nevladnih organizacij, številne imajo sedež tudi v sosednjih občinah. Na katere prostovoljske projekte oz. aktivnosti ste najbolj ponosni?

Zelo nas veseli sodelovanje upokojencev in mladih pri prevozu starejših oseb v okviru Zavoda Sopotniki; podpora, ki jo lahko namenjamo društvu invalidov in upokojencev, ter počitniškemu varstvu, ki ga organizira Zveza prijateljev mladine. Veseli nas tudi vključenost mladih, ki res delujejo na različnih področjih – kulturnem, medvrstniški učni pomoči, športnem… Prav tako prostovoljci v naši občini obiskujejo starostnike in jim nudijo različne oblike pomoči. Skratka ponosni smo na vsa kulturna, športna, umetniška društva, v katerih je ogromno prostovoljcev in skozi vse leto bogatijo utrip v naši občini, prispevajo k višji kvaliteti življenja različnih generacij in h kvalitetnemu preživljanju prostega časa.

• Na katerih področjih opažate, da je potreba po prostovoljski pomoči največja?

Predvsem na področju starejših. Prevozi starejših do zdravnika in po raznih opravkih, pomoč na domu in dnevna oskrba starejših.

• Se tudi sama angažirate kot prostovoljka?

Seveda, tudi sama sem prostovoljka. Sem članica PDG Senožeče, članica treh kulturnih društev in društva invalidov, udeležujem se čistilnih akcij in številnih drugih aktivnosti.

• Na kakšen način se zahvalite občanom za njihov prostovoljski prispevek?

Predvsem sodelujem pri raznih aktivnostih društev, društvom sofinanciramo kakšen izlet ali kak drug dogodek, prostovoljce tudi sprejmem na občini, obiskujem starejše občane in občane v domu za starostnike, enkrat letno postanem voznica prostovoljka pri Sopotnikih.

• Kakšna je vaša vizija razvoja prostovoljstva v vaši občini? Kaj bi si še želeli doseči?

Trudimo se da bi delovanje prostovoljcev še izboljšali in nadgradili z novimi programi in vsebinami.  Želimo ponuditi večjo podporo starejšim, da bi ti čim dlje lahko ostali doma, zato se trudimo vzpostaviti dnevni center in še povečati prisotnost prostovoljcev na terenu.

* »V sodelovanju z OŠ dr. Bogomirja Magajne Divača občina spodbuja medgeneracijsko druženje, npr. aktivnosti kot so izvedba računalniških delavnic ali pripovedovanje zgodb iz preteklosti.« -Damijana Gustinčič, ravnateljica OŠ

Mednarodna mladinska izmenjava Odkrij se(be)

Na mednarodni mladinski izmenjavi, ki jo organizira Slovenska filantropija, bo od 24. julija do 4. avgusta 33 mladih in deset mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Velike Britanije kakovostno in igrivo preživljalo poletne počitnice. Namen izmenjave je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin.

Živeli bomo v hiši v vasi Zapotok pri Kureščku, obdani s čudovito naravo. Mladi bodo v času skupnega bivanja prevzeli odgovornost za vsakdanja opravila, spoznavali naravne in kulturne lepote naše države, predvsem pa bodo odkrivali svoje zgodbe, tudi s pomočjo predmetov, ki so jim pomembni, in prisluhnili pripovedim drugih. Z zgodbami bodo spoznavali zgodovino, želje in tabuje, osmišljali svoje izkušnje in svet okoli sebe, ugotavljali, kako nas razlike bogatijo, razvijali bodo empatijo in domišljijo, reševali težave in se učili soočati z izzivi odraščanja in sodobne družbe. Mladi bodo sodelovali v delavnicah z raznolikimi vsebinami – od kompetenc, načrtovanja prihodnosti, športnih aktivnosti na prostem, ob večerih pa bodo predstavljali kulture, iz katerih prihajajo, in sicer s pomočjo tradicionalnih plesov, iger, glasbe in hrane. Po izmenjavi bodo tako bogatejši za nova prijateljstva, ne glede nato, da se med seboj razlikujejo po svojih osebnih okoliščinah.

Slovenska filantropija mladinske tabore izvaja z namenom, da mladim ponudi izkušnjo medkulturnega sodelovanja,  jih senzibilizira za drugačnost ter spodbudi, da tudi sami postanejo akterji odprte in solidarne družbe.

Smiselnost projekta so prepoznali v Zavodu Movit, Nacionalni agenciji programa Erasmus+, Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo kakovostno izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.

Povabilo k objavi prostovoljskih priložnosti za mlade v novem šolskem letu 2019/20

Vse organizacije, vključene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, vabimo k skupni pripravi SPLETNEGA KATALOGA za mlade, ki bo zbral prostovoljske aktivnosti mladim prostovoljcem prijaznih organizacij V NOVEM ŠOLSKEM LETU.

Pomembno: v katalogu lahko svoja povabila mladim prostovoljcem objavite samo organizacije, včlanjene v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, ki ste seznanjene z Zakonom o prostovoljstvu in ste tudi podpisnice Etičnega kodeksa organiziranega prostovoljstva. 

Pri pripravi prostovoljskih aktivnosti razmislite o dveh možnostih vključevanja mladih prostovoljcev:

• o njihovem sodelovanju v stalnih, rednih prostovoljskih aktivnostih,

• o posameznih prostovoljskih akcijah in krajših projektih, ki se zgodijo samo enkrat v letu oziroma občasno.

Sami se odločite, ali ste pripravljeni delati samo s srednješolci ali tudi z osnovnošolci, kar boste označili v prijavnici.

Spletni katalog bomo v septembru posredovali osnovnim in srednjim šolam in objavili na portalu www.prostovoljstvo.org, kjer bo ostal vse šolsko leto.

ZNAK MLADIM PROSTOVOLJCEM PRIJAZNA ORGANIZACIJA

Za objavo v katalogu potrebujete znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija, ki dokazuje, da znate dobro mentorsko poskrbeti za mlade: opremite jih z vsemi potrebnimi informacijami, znanji in veščinami, jim nudite ustrezno podporo, jih spodbujate in znate ovrednotiti njihov prispevek v dobro drugih, pa tudi spremljati njihov razvoj in njihovo pridobivanje znanj in veščin.

Če ste znak že pridobili, izjave NE POŠILJAJTE ponovno. Znak Mladim prostovoljcem prijazna organizacija je objavljen na predstavitveni strani posamezne organizacije na www.prostovoljstvo.org.

Če znaka še nimate, ga lahko pridobite tako, da izpolnite pogoje, zapisane v izjavi, in nam jo izpolnjeno in podpisano skenirano pošljete po e-pošti ali na poštni naslov.

PRIJAVE

Prijavnice sprejemamo samo v Wordu, ki nam omogoča kopiranje in urejanje vsebine vaše prijave brez težav, na naslov andreja.hleb@filantropija.org do ponedeljka, 19. avgusta 2019.

Katalog bo lepši, če boste dodali še kakšno fotografijo.

Prijazno vabljeni k ponudbi prostovoljskih aktivnosti za mlade v novem šolskem letu!

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za mlade

Poletje in prosti čas vabita vse mlade k odkrivanju priložnosti, ki jih prinaša PROSTOVOLJSTVO.

Če želiš počitnice preživeti na drugačen način,
prispevati svoj delček za boljši svet
in se srečati z vrstniki, ki jim nič ni težko,
te vabimo k listanju spletnega

Katalog ponuja pestro zbirko priložnosti za zanimive počitnice vsem, ki ste letos končali osnovno šolo, in srednješolcem pa tudi drugim mladim. Prostovoljstvo ni samo pomoč nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, odlična šola za življenje.

Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti zate smo oblikovali dva kataloga: eden zajema celotno Slovenijo, drugi pa samo območje Ljubljane.

Prijazno vabljeni k sodelovanju v aktivnostih,ki bodo med poletnimi počitnicami 2019 potekale v številnih krajih po vsej Sloveniji pod okriljem mladim prostovoljcem prijaznih organizacij!

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce po vsej Sloveniji.

Katalog poletnih prostovoljskih aktivnosti za srednješolce v Mestni občini Ljubljana.

Še to: veseli bomo zapisa tvoje počitniške prostovoljske izkušnje, morda s fotografijo. Sprejemamo jih vse počitnice na novice@filantropija.org.

Prostovoljska čistilna akcija Slovenske filantropije

V soboto, 6. 7., smo zaposleni Slovenske filantropije v vlogi prostovoljcev očistili ostanke taborov migrantov v obmejnem gozdu blizu Vinice. To smo se odločili storiti v podporo lokalnemu prebivalstvu, z nami so bile tudi sodelavke iz Hiše Sadeži družbe Črnomelj in Hiše Sadeži družbe Metlika. Vse skupaj smo organizirali v sodelovanju in dogovoru z direktorjem Komunale Črnomelj, ki je bil tudi z nami!
Ker ostankov taborov ni bilo zadosti, smo počistili tudi manjše divje odlagališče.

S skupnimi močmi res lahko naredimo veliko več in prepričani smo, da bomo takšno akcijo organizirali še kdaj!

Poletni počitniški tabori v Hišah Sadeži družbe

Otrokom širom Slovenije, ki se udeležujejo naših taborov v okviru Hiš Sadeži družbe, tudi poleti nikakor ni dolgčas in se zelo zabavajo 🙂

Murska Sobota

Otroci so se imeli prijetno, zabavno, ustvarjalno in poučno ob likovni delavnici, kjer so izdelali morsko žival. Ob ustvarjalni delavnici, kjer so si izdelali maske, nakit in rože, so si lahko izdelke odnesli domov za spomin.

Prisluhnili so tudi dobrim lastnostim refleksoterapije – refleksne masaže stopal za zdravje, boljše počutje in si ob pogovoru o dobrih lastnostih in slabih lastnostih v družini ustvarili pisano drevo. Ob učenju in igranju za zaščito pred soncem in zaščito pri kopanju, ki ga je predstavil Zdravstveni dom Murska Sobota, so izvedeli veliko novega. Ob meditaciji in jogi jih je dipl. medicinska sestra umirila in so dan zaključili veseli in na koncu tudi s polnim trebuhom, kot vsak dan, zaradi zdravega in dobrega kosila. Ogledali so si tudi šivalnico in delo, ki ga gospa opravlja tam.

Žalec

V Hiši Sadeži družbe Žalec smo uspešno zaključili prvi počitniški tabor. Čisto vsak dan se je zgodilo kaj novega in nepozabnega.

Jutra smo preživeli zunaj, v parku, na šolskem igrišču ali ob Savinji, v zavetju gozda in vode. Obiskale so nas tudi sodelavke Centra za krepitev zdravja in nas pošteno razgibale in nasmejale. Osvežili smo znanje prve pomoči in se naučili kaj narediti v primeru ugriza klopa, komarja, opeklin, poškodb, zlomov, ozeblin… V četrtek pa smo imeli čisto poseben obisk, saj je k nam prišel guru zdrave prehrane in kvalitete življenja, ambasador pravične trgovine in čarobnosti kuhanja, DrMr Danilo Ivanuša-Knedl. Na poučni in zabavni kulinarični delavnici smo se veliko naučili o naravi, svojem telesu, odnosu do okolja, zdravi hrani, ajdi, zelenjavi in skrivnostih kuhanja. Skupaj smo pripravili enolončnico iz sveže zelenjave, ki so jo otroci pripravili sami, in odlične ajdove knedle s posebnim nadevom iz korenja in rožiča. Starejši otroci so na taboru zelo radi priskočili na pomoč pri pripravi kosila, popoldne pa smo se igrali družabne igre, gradili železniško progo, ustvarjali  različne izdelke in papirja, stekla, kamnov, barvali vaze, šivali mucke in izrezovali rože. Nastal je pravi morski akvarij z ribami, mala okrasna ogledala, vaze iz papirja, okrasne škatlice, zapestnice iz perlic in mucki iz blaga. Ožbej je imel v času počitniškega tabora tudi rojstni dan in spekli smo mu čokoladno torto z ognjemetom. Ajda, ki trenira solo petje, pa nas je vsak dan naučila kakšno novo pesem.

Ni odličnih taborov brez srčnih prostovoljcev, zato iskrena hvala za pomoč Mileni, Marjeti Elizabeti in Renati  ter osnovnošolcema Maju in Timu!

Vipava

Na prvem taboru smo skupaj s 17 otroki noreli po vipavskem stadionu, izdelovali Talking Tom lutke, se hladili z vodnimi igrami, “pohajali” po Vipavi, obiskali morske prašičke, si ogledali dvorec Zemono, pogledali film ter se poizkusili v izdelavi slime-a(ki žal ni uspel). Bilo je pestro, glasno in zelo zabavno!

V tednu 2. tabora smo se kopali na bazenu, jedli sladoled, spoznavali Kitajsko in jedli s palčkami, spoznali in preizkusili pa smo tudi tolkala iz celega sveta, se igrali na vipavskem stadionu in pred osnovno šolo. Izdelali smo svoje pinjate, nešteto zapestnic in ogrlic in se preizkusili v številnih družabnih igrah. Cel teden smo zelo dobro jedli, za kar se zahvaljujemo naši prostovoljki, ki je kuhala za nas. Prav tako se zahvaljujemo naši prostovoljki Marjeti za pomoči pri skrbi za otroke.

Še en zelo uspešen tabor je za nami! Hvala vam dragi starši za zaupanje in hvala vam otroci za čas, ki smo ga preživeli skupaj.

Logatec

Prvi julijski teden je bil v Hiši Sadeži družbe Logatec v znamenju počitniškega dogajanja za otroke. Aktivnosti so potekale med 9.00 in 15.00 uro, v tem času pa se je vsakodnevno zvrstila kopica zanimivih stvari. Prvi dan smo se spoznavali, plesali, se pomerili v družabnih igrah in pobrusili našo »vrtno garnituro« iz palet. Naslednji dan smo jo mahnili proti Rakovemu Škocjanu, kjer so otroci uživali v prečudoviti naravi z neštetimi kraškimi pojavi, ptičjem petju in športnih igrah na prostrani zelenici. Tretji dan tabora nas je gospod Zdravko seznanil z zanimivo igro prstomet, odpravili smo se na bližnje igrišče, kjer smo se pomerili v igrah brez meja in nogometu. V četrtek smo pripravili tiramisu, si ogledali animiran film, pripravili kosilo in izdelali spominek na tabor. Zadnji dan tabora smo se peš odpravili do piknik prostora, kjer smo božali koze, zakurili ogenj in na njem spekli hrenovke, se naplesali, izdelali lok in neizmerno uživali v zelenem objemu narave. Vse dni tabora so bili z nami tudi prostovoljci – Nataša, Damjan, Živa in Maruška – ki so nam bili v veliko pomoč.  Ponovno se javimo avgusta, ko bo za nami drugi počitniški tabor za otroke.

Črnomelj

V Hiši sadeži družbe v Črnomlju smo imeli tabor kar osem dni. V teh dneh smo barvali glinene lončke, spoznali tajski boks, pekli piškote, izdelovali in oblekli mucke iz filca, kuhali s Knedlom, pobarvali školjke, naredili plakat ter obiskali knjižnico. Vse dni so bile prisotne družabne igre, vsak dan smo si skuhali kosilo.

Imeli smo se super in komaj čakamo avgustovski tabor!

Medgeneracijske in medkulturne aktivnosti

PROGRAM ZA JULIJ 2019

REDNA AKTIVNOST

Ponedeljek

• 8.00 – 9.30: joga za starejše (potrebne prijave)

NOVOSTI V JULIJU

Ponedeljek, 1. julij

• 10.30 – 12.30: delavnica o spoznavanju in pravi Kazahstanske hrane

• 14.00 – 16.00: delavnica o iskanju zaposlitve in izboljšanju zaposlitvenih možnosti

Sreda, 3. julij

• 10.30 – 12.30: delavnica o iskanju namestitve ter seznanitev s pravicami in dolžnostmi podnajemnic in podnajemnikov

Ponedeljek, 8. julij

• 14.00 – 17.00: delavnica o iskanju zaposlitve in izboljšanju zaposlitvenih možnosti

Sreda, 10. julij in četrtek, 11. julij

• 12.00 – 15.00: razgibana delavnica za otroke

• 12.00 – 15.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice

Sreda, 17. julij

• 10.00 – 13.00: delavnica za otroke

• 10.00 – 13.00: vrtnarska delavnica za odrasle

Petek, 19. julij in torek, 23. julij

• 10.00 – 14.00: delavnica za otroke – sprehod na Rožnik in Mostec

• 10.00 – 12.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice

Petek, 26. julij

• 10.00 – 13.00: kuharska delavnica za otroke

Torek, 30. julij

• 10.00 – 13.00: delavnica za otroke

• 10.00 – 13.00: pridi na kavo ali čaj – druženje za ženske

Sreda, 31. julij

• 10.00 – 13.00: razgibana delavnica za otroke

Večgeneracijski center Skupna točka Slovenska filantropija

Naslov: Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana
E: ziva.gabaj@filantropija.org
T: +386 (0)41 648 358 
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. ure do 13. ure

Mirishah, HSD Logatec

“Pred sedmimi leti sem obiskovala tečaj slovenščine v Ljubljani, ampak mi ni odgovarjalo. Ko sem slišala, da ga Hiša sadeži družbe Logatec organizira tukaj bližje, sem bila res vesela in se takoj pridružila. Najbolj zabavno je ob praznikih, ko se malo učimo in malo zabavamo, kaj dobrega pojemo… Res mi pomaga, kar se tu naučimo, recimo ko grem v šolo za otroke, pri zdravniku, ko imam razgovor na Zavodu za zaposlovanje in jim končno lahko kaj odgovorim! Na tem tečaju zdaj tudi ugotavljam, kje sem pri slovenščini do sedaj delala napake, ker sem velikokrat stvari razumela narobe. Ena izmed napak je bila zame usodna. Ko sem noseča hodila k zdravniku, mi je rekel: »Gospa, vi morate piti veliko vode, se vam vidi, da ne pijete dovolj!« Razumela pa sem samo besedo ‘veliko’, kar je zame pomenilo, da je pijem preveč. Tako sem pila še manj in je otrok umrl še pred rojstvom. Zato sem se trudila, da najdem pravi tečaj zame, pa naj bo na koncu Slovenije! Samo, da se je naučim in razumem, saj je to za moje otroke zelo pomembno. Super je tudi, da je brezplačen. Z veseljem pridem in ga pogrešam, ko recimo otroci zbolijo in se ga ne morem udeležiti.”

-Mirishah, udeleženka tečaja slovenščine v Hiši Sadeži družbe Logatec

Podelitev državne nagrade in priznanj za prostovoljce v 2018

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je včeraj na slovesnosti v predsedniški palači podelil državno nagrado in priznanja na področju prostovoljstva za leto 2018. Nagrado Republike Slovenije za prostovoljstvo za leto 2018 je prejela Ivanka Šušteršič, priznanja pa Nace Breitenberger, Petra Matos, Društvo upokojencev Ajdovščina, Sandra Svetina ter Janez Meglič. Iskrene čestitke vsem nagrajencem!

Nagrajencem je čestital tudi predsednik Odbora RS za podelitev državnih priznanj na področju prostovoljstva, Primož Jamšek, ki je vodja programa Dnevni center za migrante in terenskega odziva na Slovenski filantropiji. Spomnil je, da v Sloveniji vsaj 300 tisoč ljudi redno opravlja prostovoljsko delo. “Prav je, da se jim zahvalimo ne tu in tam, ampak vsak dan, in da najbolj izjemne zgodbe prostovoljstva povemo na glas,” je menil. “Biti državljan zame ne pomeni imeti samo pravice, ampak tudi odgovornost, da vidim, kje bi lahko bili kot družba še boljši, da vidim, kdo ostaja na robu, ter da ukrepam,” je še dodal.

Obrazložitve nagrade 2018/19

NAGRADA:

Ivanka Šušteršič

Ivanka Šušteršič je svojo življenjsko pot po upokojitvi z delovnega mesta pravnice posvetila prostovoljstvu in delu za kljudi v stiski. Bila je ustanovna članica slovenskega društva Unicef, pomagala je pri organiziranju prostovoljskega dela v Karitasu, tako na nacionalni ravni znotraj Slovenske Karitas, znotraj Škofijske Karitas Ljubljane, kot tudi na lokalni ravni znotraj Župnijske Karitas Preska, ki jo vodi že od leta 1991. Tako skrbi za delo še vsaj 40 drugih prostovoljcev, ki skupaj skrbijo ne samo za materialno, ampak celostno podporo socialno šibkim in starejšim ljudem.

Ivanka Štušteršič je predana prostovoljka za najbolj ranljive skupine prebivalstva. Vska človek ji je dragocen in ko potrebuje pomoč, pri njej ni vprašanje glede časa. To so lahko začutili že begunci ob begunski krizi v devetdesetih, ko je imel dan včasih premalo ur.

Ivanka Šušteršič je pionirka na področju pravnega svetovanja ljudem v stiski. Osebni stik in poslušanje sta njeni odliki, da je lahko uspešno svetovala mnogim ljudem. S svojim pravnim znanjem je v veliko pomoč dobrodelnim organizacijam ob ustanavljanju, odpiranju novih programov. Je človek sodelovanja z ljudmi in organizacijami s ciljem, da lahko pomaga človeku v stiski.

PRIZNANJA

Janez Meglič

Janezu Megliču prostovoljstvo ne pomeni nekaj novega, bogato udejstvovanje mu je znano že vrsto let. Kljub svoji invalidnosti in drugim zdravstvenim težavam, stomi, težkim operacijam, je od leta 2003 aktivni član in predsednik Medobčinskega društva invalidov Žalec. Vsa leta je skupaj s 65 prostovoljci skrbel za izvajanje osmih posebnih socialnih programov, ki so namenjeni okoli 1300 članov invalidov iz spodnjesavinsjkih občin. Za enega izmed programov je že ob prevzemu vodenja društva pričel z organizacijo dobrodelnih koncertov »Človek-človeku«. Z zbranimi sredstvi na že 16 koncertih so lahko pomagali že 99 članom pri pridobitvi raznih invalidskih pripomočkov in ureditvi bivalnih razmer, še dodatno materialno pomoč zagotavljajo z akcijo »Koledar«. Pred desetimi leti je ustanovil tudi pevsko društvo, skupaj z drugimi prostovoljci pa pripravljajo najrazličnejše dogodke in akcije: srečanja nepokretnih in težje pokretnih invalidov, kopalni izleti, koriščenje zdravstvenih rehabilitacij, srečanja invalidov na Boču, Kopah in v Logarski dolini, športne in kulturna dejavnost…

S skrbnim delom in ugledom je društvo prejelo priznanja petih občin, sam pa tudi častni meščan Občine Žalec.

Sandra Svetina

Sandri Svetina je prostovoljstvo znano že od njenega 16 leta, ko se je pridružila prostovoljnemu gasilskemu društvu. Na njihovih izobraževanjih se je navdušila nad prvo pomočjo, zato je leta 2010 postala prostovoljka Območnega združenja Rdeči križ Ljubljana, in sicer mentorica interesne dejavnosti Prva pomoč, v okviru katere učence uči, da bodo znali pomagati tako sebi kot drugim. Sočasno je pričela s pripravljanjem najrazličnejših gradiv za poučevanje, saj jih v Slovenij na tem področju nismo imeli. Z željo, da bi se čim več učiteljev odločilo za širjenje znanja prve pomoči v šolah, je po večletnem delu strnila vse svoje priprave, izkušnje in znanja v priročnik z naslovom Prva pomoč za najmlajše. Priročnik, ki ga je Sandra Svetina prostovoljsko razvijala in v praksi preizkušala več kot 5 let, sedaj uporablja že več kot 160 šol in vrtcev po Sloveniji. S priročnikom, ki je učiteljem in vzgojiteljem v veliko pomoč, je njena organizacija razširila krog mentorjev, ki sedaj to znanje prenašajo na otroke od vrtca do srednje šole. Priročnik je bil tudi osnova za brezplačne seminarje prve pomoči z več kot 300 pedagoškimi delavci. S temi pomembnimi dosežki je Sandra Svetina bistveno prispevala k razvoju poučevanja prve pomoči, s tem pa dolgoročno na širjenje solidarnosti ter boljši in varnejši družbi.

Društvo upokojencev Ajdovščina

Društvo upokojencev Ajdovščina je eno izmed tistih, ki so se že leta 2005 aktivno pridružili projektu »Starejši za starejše«. Skupina 40 prostovoljcev sistematično obiskuje na domu starejše občane nad 69 let z namenom ugotavljanja njihovih potreb in morebitno pomoč. Obiskali so že 2308 oseb, kar je 87% celotne populacije in jim tako ponudili najrazličnejšo asistenco: druženje, sprehodi, prevozi z zdravniku, dostava na dom, pomoč pri osnovnih osebnih in hišniških opravilih. Od samega začetka do danes so opravili več kot 21. tisoč prostovoljskih ur, skoraj 11.000 obiskov starejših na domu. Za reševanje potreb se povezujejo z drugimi humanitarnimi organizacijami in javnimi službami. Z zbranimi podatki o potrebah in željah starejših kot so npr. kolesarske steze, različne oblike varstva, varovana stanovanja,  si prizadevajo za krepitev civilne družbe in glasu starejših pri odločanju o starejših. V Občini Ajdovščini vodijo in sodelujejo pri najrazličnejših aktivnostih: srečanja krjavenih skupnosti, vseslovenski prostovoljski akciji Dan za spremembe, e-oskrbi na daljavo, koordinaciji potreb starejših. Tudi z njihovim delom je Zveza društev upokojencev Slovenije za omenjeni projekt prejela naziv Državljan Evrope.

Petra Matos

Petra Matos je ustanoviteljica društva Ekologi brez meja, kjer je 5 let delovala kot predsednica. Leta 2010 in 2012 je vodila projekt Očistimo Slovenijo, najbolj množičen okoljski projekt v Sloveniji do sedaj. Leta 2013 je ustanovila Park Istra, kjer je v zadnjih šestih letih kot dolgotrajna prostovoljka koordinirala že več kot 800 prostovoljcev iz 51 držav, ki so v Slovenski Istri v skoraj 1500 prostovoljskih akcijah podarili več kot 55 tisoč ur. Petra Matos dnevno sodeluje pri vseh aktivnostih Parka Istra – pri izvedbi prostovoljskih akcij, organizaciji dela, komunikaciji s prebivalci in izobražvenju ter ozavšečanju prostovoljcev. Obseg dela in programov pomoči se je vsako leto povečal. V zadnjih treh letih se je število prostovoljcev povečalo za več kot 2,4 krat in število prostovoljskih akcij naraslih za trikrat. Ker se je zaradi povečanja števila prostovoljcev pojavila potreba po stalnih prostorih namenjenih prostovoljcem, je Petra Matos z neutrudnim delom dosegla, da je v vasi Kastelec v letu 2019 zaživel Prostovoljski center, ki lahko v vsakem trenutku gosti dvajset prostovoljcev in se vsakodnevno odziva na potrebe in izzive lokalnega okolja.

Nace Breitenberger

Nace Breitenberger se je v Zvezo prijateljev mladine vključil že na učiteljištvu in od tedaj dalje je ves njegov prosti čas namenjen mladim v želji, da bi bila njihova otroška leta lepša in bogatejša. Leta 1970 je pričel delovati v odboru Zveze prijateljev mladine Idrija in je vsekozi med vodilnimi v tej organizaciji, ki bi brez njegove velike volje in vztrajnosti najbrž že večkrat prenehala delovati. Eenergijo je tako usmerjal tudi v zbiranje sredstev za njihovi dejavnost, rezultat vloženih naporov so tudi prostori v idrijskem gradu, ki so jih dobili prvič po 45 letih delovanja. Že od začetka delovanja je aktivno sodeloval pri načrtovanju počitniških dejavnosti. Na njegovo pobudo je leta 1987 ponmovno zaživel počitniški dom Rudar v Ankaranu, kjer je več let skrbel je tudi za večino aktivnosti. Kolonije so prav po njegovi zaslugi organizirane tako, da je poskrbljeno za varnost in bogato kullturno, rekreativno dejavnost vse večjega števila otrok. Bil je pobudnik enotne organizacije in financiranja poletne šole v naravi za vse otroke v občini, ki je zgledno organizirana deloavala 23 let in je danes v obveznem programu osnovne šole. Kot velik ljubitelj slovenske pesmi in besede sodeluje pri organizaciji bralne značke in revije pevskih zborov. Aktivno se vključuje v delo z mladimi planinci v planinskem društvu Idrija, že 26 let je svetovalec na Tom telefonu, zadnjih 14 leta pa tudi vodja svetovalne skupine Tom telefona v Idriji. Stalno navezuje stike s sorodnimi organizacijami s ciljem, ki je hkrati moto njegovega delovanja: vse za otroka, za njegov zdrav razvoj in srečno otroštvo. 

Delavnice o begunstvu in migracijah ‘Spoznajmo se’

V času trajanja Festivala migrantskega filma smo na Slovenski filantropiji v okviru projekta Spoznajmo se organizirali 6 delavnic po osnovnih šolah, kjer se bolj ali manj srečujejo z begunsko oz. migrantsko populacijo. V osnovnih šolah Dragatuš in Metlika v Beli Krajini, kjer se otroci tedensko srečujejo z begunci ob meji ter Logatcu, kjer je ena izmed izpostav azilnega doma. Z otroci smo tako skupaj spoznavali zgodbo Alija, Charlotte, Fatime in drugih junakov, ki so nam dali vpogled v situacije v katerih se lahko znajdejo begunci in migranti ter kako se na njih lahko odzivamo mi sami. Ogledu filma je sledil pogovor o njihovih izkušnjah ter raziskovanje tistih področij, kjer lahko pokažemo solidarnost s soljudmi. 

Več o delavnici v Metliki si preberite na tej povezavi.

Projekt Spoznajmo se sofinancira Urad vlade RS za komuniciranje. v okviru prizadevanj za spoštovanje in sprejemanje pripadnikov različnih etničnih skupin, beguncev in migrantov. Namenjen je informiranju o begunstvu in migracijah, spodbujanju medkulturnega sodelovanja in promociji odprte družbe.

Navdih brez meja – v boj proti diskriminaciji s pozitivnimi zgodbami

Diskriminacijo v prvi vrsti še vedno zaznamujejo rasa, etnična pripadnost, narodnost, jezik, kultura, … Največ sovraštva se še vedno opaža do tujcev, migrantov, pa tudi Romov, LGBTIQ+ oseb in invalidov. A projekt ZaVse/4ALL, ki smo ga danes na vrtu Slovenske filantropije predstavili Združenje izvajalcev zaposlitvene rehabilitacije v RS (ZIZRS), Slovenska filantropija in Zavod VOZIM, verjame v vizijo družbe brez diskriminacije. Z video zgodbami in več kot 50 delavnicami po vsej Sloveniji, ki so že v teku, bomo pomembno prispevali k zmanjševanju tega problema pri nas. Z današnjo novinarsko konferenco in predstavitvijo pozitivnih zgodb v družbo vključenih predstavnikov ranljivih skupin jim podajamo krila, da nas bodo naučili, da se vse da.

Ena takšnih navdihujočih zgodb je zgodba Sunnyja Al Saleha, čigar korenine segajo v Sirijo, danes pa skozi glasbeno ustvarjanje prepletajo Slovenijo s širšo Evropo.

Uvodoma je Karl Destovnik, predsednik skupščine ZIZRS, predstavnik vodilnega partnerja projekta, o samem projektu povedal: »Projekt ZaVse/4ALL je namenjen zmanjševanju diskriminacije ranljivih skupin. Diskriminacija in neenake možnosti so najbolj izrazite predvsem pri ranljivih skupinah, kot so Romi, istospolno usmerjeni, begunci, socialno šibkejši in invalidi. V okviru celostne kampanje projekta ZaVse/4ALL organiziramo različne dogodke, izobraževanja in delavnice po celi Sloveniji ter pripravljamo videospote, s pomočjo katerih bomo, predvsem nevladne organizacije in javne institucije, ozaveščali o tem, kako preprečevati diskriminacijo, o veljavni zakonodaji in o pravicah na področju varstva pred diskriminacijo, dostopnosti do grajenega okolja in informacij ter spodbudami za zaposlovanje invalidov na odprtem trgu dela. Za skupino invalidov bomo pripravili in izdali tudi tri priročnike za izboljšanje ozaveščenosti o možnostih zaposlovanja invalidov, tudi v nevladnih organizacijah.«

Z diskriminacijo se vsakodnevno srečujemo tudi v Slovenski filantropiji, kjer se vsak dan tre tujcev, v vseh svojih enotah po Sloveniji pa pripravljamo programe za socialno šibke in medgeneracijska druženja.

»V Slovenski filantropiji se pri vsakodnevnem delu z uporabniki srečujemo z diskriminatornimi praksami, ki so jim predstavniki različnih ranljivih skupin izpostavljeni,« začenja izvršna direktorica Tereza Novak, in nadaljuje: »Velikokrat smo se tudi mi spraševali, kako ukrepati, kam napotiti človeka, ki je žrtev diskriminacije, kdo je pristojen za ukrepanje. Prav zato smo se skupaj s partnerskima organizacijama odločili za sodelovanje v projektu Za Vse/4ALL. Naši cilji so informiranje nevladnih in drugih organizacij za prepoznavanje različnih oblik diskriminacije, možnosti za opolnomočenje diskriminiranih, analiza lastnih praks NVO in drugih organizacij ter seznanjanje z institucijami, ki v primeru diskriminacije lahko pomagajo. Na delavnicah, ki jih izvajamo po Sloveniji, dajemo poseben poudarek skupinam prebivalcev, ki jih nevladne organizacije ocenjujemo kot posebej ranljive in podvržene diskriminaciji, migranti, starejši, LGBT osebe, Romi in socialno šibki. Prepričani smo, da je to pot do družbe brez diskriminacije, k čemur bi s projektom radi prispevali.«

Pozitivne zgodbe so ključno sporočilo kampanje, ki jo je danes predstavil David Razboršek iz Zavoda VOZIM. Povedal je: »Začeli smo s celostnim projektom “ZaVse/4ALL”, ki verjame v “DRUŽBO BREZ DISKRIMINACIJE”. To je njegova vizija. Danes smo priča navdihujočim zgodbam posameznikov iz ranljivih skupin, ki so se razvile v pozitivno smer. Presegle so diskriminacijo, so navdih nam vsem in velik plus za družbo. Te in še zgodbe naših kolegov so tipičen prikaz slogana: Vključenost za vse je prednost za vse! V takšne zgodbe verjamemo in takšno družbo si želimo. Ali so vse zgodbe ranljivih skupin pozitivne in navdihujoče? Seveda ne. Ni vse tako rožnato. Tukaj pa se začne pravo delo in odgovornost vseh ključnih v družbi. S celotno kampanjo odpiramo dialog, pomagamo iskati rešitve, da se bomo bolje poslušali, slišali in ustvarili vključeno družbo s prednostmi za vse.«

Ključni predstavniki ranljivih skupin, med njimi Amin Grayaa, prosilec za azil iz Tunizije, Bogdan Miklič, predsednik Zveze Romov Dolenjske ter Nino Batagelj, ki je svoje novo poslanstvo našel v paraplesu, so zbranim predstavili del svojega življenja in soočanja z diskriminacijo.

Bogdan Miklič je povedal: »Pred desetimi leti, še bolj pa ko sem bil otrok, sem se kot pripadnik Romske skupnosti zelo veliko soočal z diskriminacijo. Danes pa je situacija že precej drugačna, teh oblik diskriminacije je v slovenskem prostoru zaznati bistveno manj.«

Hkrati pa so se imeli zbrani možnost za kratek čas postaviti v kožo starostnika na izkustveni delavnici, kjer so spoznali, kaj s sabo prinese starost, ki je ena izmed delavnic, ki jih v okviru projekta že izvajajo po vsej Sloveniji in bodo v prihodnjih dneh izvajale še v Krškem (17.6.) in Postojni (21.6.) za sklop Dostopnost za vse = spoštovanje za vse s poudarkom na dostopnosti do grajenega okolja, informacij ter zaposlovanja invalidov ter v Ljubljani (18.6.) in Mariboru (19.6.) za sklop Vključenost za vse = prednost za vse z ranljivo skupino LGBTIQ+ osebami ter o zakonodaji, materialnih in procesnih pravicah.

Na koncu smo delili še video zgodbo, ki Rome iz Slovenije postavlja na sam evropski vrh, zgodbo romskih dobrot mariborske restavracije Romani Kafenava.

Ob svetovnem dnevu beguncev

Ljubljana, 20. junij

“Čeprav migracije seveda niso fenomen moderne dobe in ostajajo stalnica v zgodovini človeštva, vedno znova vznemirjajo ljudi. Žal so tudi vedno znova polje političnega pritiska in diskreditacij. Burijo nacionalistične strasti in včasih se zdi, da se ravno na jadrih migracij vzpodbuja najslabše, kar je v nas, ljudeh.

In vendar gre samo za ljudi. Za zgodbe, ki nikoli niso preproste, za fenomen, ki bo vedno prisoten in za veliko vprašanje: Kaj v resnici pomeni pravica do življenja in kdo ima pravzaprav pravico odločati o življenju drugega.” – Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Danes, 20. junija, obeležujemo svetovni dan beguncev. Število ljudi, ki bežijo pred vojnami, preganjanjem in konflikti, je v letu 2018 preseglo 70 milijonov. To je največje število, ki ga je Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR oz. Agencija ZN za begunce) zaznal v skoraj 70 letih svojega obstoja.

Na Slovenski filantropiji v okviru programa Migracije različnim marginaliziranim posameznikom in skupinam migrantov nudimo svetovanje, informiranje, psihosocialno in psihoterapevtsko pomoč ter zagovorništvo. Na področju migracij delujemo že od svojega začetka v letu 1992, leta 2010 pa smo začeli s Festivalom migrantskega filma, ki je bil nov, drugačen poskus povezovanja fenomena migracij s filmom. Kljub resni temi se je izkazalo, da je film dober medij za pritegnitev pozornosti, zato smo s tem nadaljevali vsa ta leta.

S festivalom želimo spomniti, da kadar govorimo o migracijah, govorimo o ljudeh in o njihovih zgodbah. Spoznavanje je pot do razumevanja in s festivalom poskušamo razumevanju odpirati pot.

Zato vas danes vabimo na osrednji dogodek festivala, ko ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekciji filmov sledil pogovor z Giulio Bertoluzzi, avtorico filma Neobičajen ulov (Strange Fish, 2018), in Arnejem Zupančičem, Info Kolpa, na temo zapiranja mej. Festival bomo zaključili s premiero filma Najlepša dežela na svetu (Das schönste Land der Welt, 2018), ki bo pozneje zvečer v Kinodvoru ob 21. uri. Projekciji bo sledil pogovor s filmskim gostom, režiserjem Želimirjem Žilnikom.

Ob tej priložnosti z veseljem z vami delimo tudi video, ki ga je naredila prostovoljka Slovenske filantropije v Mariboru, Oya, ki je k sodelovanju povabila številne posameznike in organizacije iz celega sveta. Video je sporočilo vsem, ki so se bili primorani odseliti od doma in so v novem okolju osamljeni. Vabljeni k ogledu na povezavi do Youtube posnetka.

Strokovni/a vodja Hiše Sadeži družbe Vipava (M/Ž)

Iščemo strokovnega/o vodjo (M/Ž) medgeneracijskega centra Hiša Sadeži družbe Vipava.

Naloge strokovnega/e vodje bodo strokovno delo z uporabniki, pomoč pri urejanju situacije uporabnikov, organizacija in koordinacija medgeneracijskih aktivnosti v centru, organizacija skupnostnih aktivnosti v lokalnem okolju, delo in mentorstvo s prostovoljci.

Pričakovana znanja in kompetence:

• zahtevana je izobrazba 7. stopnje (univerzitetna ali 2. bolonjska ) s področja socialnega dela in svetovanja ali družbenih ved,
• zahtevan je opravljen izpit iz socialnega varstva,
• tekoče (govorno in pisno) znanje slovenskega in angleškega jezika,
• dobro znanje dela z računalnikom (MS Office programi in baze podatkov)
• sposobnost samostojnega dela,
• vozniški izpit B kategorije

Pomembne informacije:

• Trajanje zaposlitve bo 5 mesecev z možnostjo podaljšanja (predvidoma od avgusta do decembra 2019)
• Delo bo potekalo v Vipavi za polni delovni čas

Prijave sprejemamo do vključno srede, 26. junija 2019, na barbara.gorican@filantropija.org, kamor pošljete svoj življenjepis (CV) z dokazili o zahtevanih delovnih izkušnjah.
Več informacij dobite na 01 430 12 88, kontaktna oseba je Barbara Goričan.

Diskriminacija LGBTIQA+ oseb

18. 6. 2019 ob 16:30 v Pritličju (Mestni trg 2, Ljubljana)

Zemlja je okrogla, zato da se nihče ne more skriti v kot.

Kar pa nam ne preprečuje, da ljudi vseeno ne bi potiskale_i vanje.

Večina ljudi, tudi tistih, ki se profesionalno ukvarjajo z nudenjem (podpornih) storitev različnim družbenim skupinam in osebam, ne pozna specifičnih potreb lezbijk, gejev, biseksualnih, transspolnih in interspolnih oseb (LGBTI-oseb), kaj šele potrebe LGBTI-oseb, ki zaprosijo za mednarodno zaščito. 

Osebe, ki so preganjane zaradi svoje nenormativne spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izraza in/ali spolnih značilnosti, pogosto doživljajo različne oblike nasilja in diskriminacije tudi na poti v varnejše države ali dele držav, pri podaji in obravnavi prošnje za mednarodno zaščito, pri nastanitvi v azilni dom ali druge sorodne institucije, dostopu do zdravstvene oskrbe …

Čeprav varnejše države, predvsem v Evropi, skušajo zagotavljati vsaj minimalno spoštovanje človekovih pravic LGBTI-oseb, se Evropejke_ci ne moremo trepljati po ramenih, saj vedno bolj zapiramo meje pred ljudmi, ki bežijo zaradi nevzdržnih razmer doma. Med njimi so tudi homofobija, bifobija, transfobija …, ki so v večini držav globalnega juga ostanki kolonializma.  

Z Evo Gračanin, ki pri Legebitri pokriva tudi področje migracij LGBTI-oseb, smo se pogovarjale_i o specifičnih potrebah LGBTI-oseb, ki so prisiljene iskati zatočišče v drugih državah; zakonodaji, ki zagotavlja oz. naj bi zagotavljala zaščito pred diskriminacijo in nasiljem ter o vlogi in delu nevladnih organizacij na tem področju.

Kot uvod v delavnico smo si ogledali dva kratka filma iz letošnjega izbora za Festival migrantskega filma.

Delavnico smo organizirali v okviru projekta »ZaVse/4ALL«. Več o projektu, partnerjih, načrtovanih in že izpeljanih dogodkih in delavnicah najdete na spletni strani projekta in na FB profilu.

Preprečevanje diskriminacije in enake možnosti za vse

19. 6. 2019 ob 10.00 v prostorih Infopeke (Ob železnici 8, Maribor)

Udeležencem delavnice bomo predstavili veljavno zakonodajo na področju varstva pred diskriminacijo in zagotavljanja enakih možnosti. Spoznali bomo inštitucije, organe in urade, na katere se lahko obrnemo kot organizacija ali kot posameznik. Pogovarjali se bomo, kako lahko nevladne organizacije prevzamejo aktivno vlogo pri preprečevanju diskriminacije kot delodajalci, organizatorji izobraževanja in usposabljanj ter kako lahko uporabnike opolnomočijo in jim svetujejo.

Udeležba na delavnici je brezplačna, prijave sprejemamo do 11. 6. 2019 preko spletnega obrazca.

Delavnico organiziramo v okviru projekta »ZaVse/4ALL«. Več o projektu, partnerjih, načrtovanih in že izpeljanih dogodkih in delavnicah najdete na spletni strani projekta in na FB profilu.

Razpis za e-jezikovne tečaje v okviru projekta MINT

Otroci in mladi migranti so še posebej ranljivi, ko gre za izključenost iz družbe. Projekt MINT zato pri Slovenski filantropiji z našimi mednarodnimi partnerji izvajamo s ciljem, da opolnomočimo tako otroke in mlade migrante kot tudi evropsko mladino, ter da jih vključimo v nove integracijske aktivnosti. Z inovativnim mentorskim programom bomo prispevali h gradnji bolj vključujočih družb na Češkem, Poljskem, v Romuniji in pri nas, v Sloveniji.

Poudarki so predvsem na izobraževalnih, družbenih, kulturnih in jezikovnih aktivnostih ter razbijanju stereotipov, zato objavljamo razpis za e-jezikovne tečaje.

Cilji razpisa:

Izdelati interaktivno izkušnjo učenja jezikov, ki je dostopna in vključujoča za otroke, ki so državljani tretjih držav (starih od 10 do 18 let) v štirih ciljnih državah.

Pričakovani rezultati:

Igrificiran oz. interaktiven učni načrt na platformi e-učenja/mikro učenja, ki bi otroke migrante (od 10 do 18 let) naslednje jezike učil kot tuje jezike:

● Slovenščina
● Poljščina
● Češčina
● Romunščina.

Vse podrobnosti razpisa (v angleškem jeziku) najdete na tej povezavi.

Predloge projektov z vsemi potrebnimi dokumenti, navedenimi v razpisu, je potrebno poslati na e-naslov alma.alsayed@tdh.ch najkasneje do 18. junija 2019.

Predstavitev prenovljene Viške hiške

V torek, 4. junija 2019, je na Viški hiški Slovenske filantropije v Ljubljani potekala predstavitev projekta energetske prenove in postavitve sončne elektrarne. Družbeno odgovorni projekt je združil tri sektorje – gospodarskega, nevladnega in sektor lokalne samouprave – v partnerstvu podjetja Borzen, operaterja trga z elektriko, Slovenske filantropije in Mestne občine Ljubljana. Prikazali smo končne rezultate dela na hiši; nov, varčni sistem upravljanja z energijo za prihodnost; študentje Biotehniške fakultete pa so s podporniki projekta delili svoje predloge in zamisli za ureditev zunanjega prostora, kjer nameravajo med drugim postaviti letno kuhinjo in manjše nogometno igrišče za uporabnike Dnevnega centra za migrante.

»Ko smo hišo pridobili, smo jo najprej nameravali porušiti, ker je bila v zelo slabem stanju in na tem mestu urediti parkovno površino. K sreči smo se našli s Slovensko filantropijo in začeli pisati drugačno zgodbo, v kateri je grdi raček zrasel v laboda. Moram se zahvaliti dr. Peršolji in Borzenu, saj so prišli do nas in ponudili donacijo v sklopu projekta. Vedno pravim, da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, predvsem zaradi ljudi, in tukaj tako ljudje kot tudi hiša z okolico dokazujejo, da v Ljubljani ni lep in urejen samo center, kot nekateri trdijo. Vesel sem, da smo v nesmiselni gonji, ko se ljudi deli glede na barvo kože, veroizpoved ali nacionalnost, sposobni pokazati, da pri nas ni tako. Rad bi pohvalil Slovensko filantropija, ker imajo pravo idejo in dobro delajo. S tem sodelovanjem dokazujemo, da v Ljubljani vse sprejemamo odprtih rok in da različni skupaj živimo v sožitju. Čestitke vsem, še posebej tistim, ki ste hišo pomagali prenoviti s prostovoljskim delom.« – Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana

»Pomembno poslanstvo družbe Borzen je tudi ozaveščanje ter informiranje na področju izrabe obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije. Mislim, da smo se v partnerstvu s Slovensko filantropijo in Mestno občino Ljubljana zelo dobro uskladili. Tudi moji sodelavci so v projekt vložili ogromno prostega časa, za kar se jim zahvaljujem. S tovrstnimi projekti širimo zavedanje, da energija ni samoumevna; ni nam dana, ampak moramo vanjo veliko vložiti. Da energijo pridobivaš preko obnovljivih virov, kot jo tukaj na Viški hiški, predstavlja korak k vsemu, k čemer dandanes stremi razviti svet. Sončna elektrarna, ki smo jo postavili, bo v naslednjem letu proizvedla več električne energije, kot jo porabita dve povprečni štiričlanski družini, kar je lep dosežek. Prepričani smo, da bo hiša postala demonstracijski projekt primera dobre prakse.« – dr. Karlo Peršolja, direktor podjetja Borzen

»Leta 2013 smo skupaj s Fakulteto za arhitekturo skovali načrt, da bomo Viško hiško obnovili, čeprav nismo imeli zadostnih sredstev. Hoteli smo pokazati, da se marsikaj da doseči, če ‘se stopi skupaj’. Za tak podvig je potrebnega veliko poguma in vztrajnosti, dobre volje in veselja do prostovoljstva, ki so ga vsi moji sodelavci izkazali ravno za to hišo. Potrebni pa so bili tudi ljudje, ki razumejo, zakaj mi to počnemo – tukaj bi se zahvalila Mestni občini Ljubljana, podjetju Strabag in Javni razsvetljavi – da smo hišo pripravili za vselitev leta 2017. Ko je podjetje Borzen v dogovoru z MOL za demonstracijski projekt izbralo prav nas, smo bili navdušeni. S pomočjo teh dveh partnerjev in več podjetij-donatorjev smo hišo dokončno obnovili obenem pa tudi demonstrirali, da delamo z ljudmi, ki so vredni podpore. Manjši objekt poleg hiše smo namreč obnovili skupaj z begunci in prosilci za azil, ki so ob tem pridobili tudi dragocene izkušnje za delo. Zdaj je ta prostor namenjen Dnevnemu centru za migrante. Radi povemo, da s svojim delom ustvarjamo dobre zgodbe, ampak zgodba dobrega sodelovanja z različnimi akterji v družbi, ki se je spisala okoli Viške hiške, je pa res izjemna in prinaša pozitivne premike. Zahvaljujem se vsem omenjenim za zaupanje, zaradi vas smo danes  tu – v izjemno prijetnem prostoru, ki žanje pohvale in je odprt za vse. S pomočjo študentov in mentorjev iz Biotehnične fakultete ga bomo še polepšali, da bo predstavljal enega najlepših delov mesta Ljubljana!« – Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Projekt so partnerji uspešno izpeljali s podporo donatorjev Javna razsvetljava, BSP Energetska Borza, CRMT, GEN energija, GEN-i sonce, ELES, ENERGIJA PLUS, JUB, MENET PLUS, SEMANTIKA, SODO in UNISTAR. V prenovo so vključili tudi prosilce za azil, za katere so pripravili usposabljanje za delo na manjšem objektu poleg hiše. Z aprilom 2019 so postali pilotni vzorčni primer dobre prakse in so zainteresirani javnosti na voljo za oglede, da jim pokažejo dodano vrednost celovite energetske sanacije in samooskrbe. Začeli so tudi sodelovanje z Biotehniško fakulteto v Ljubljani po modelu sodelovanja s Fakulteto za arhitekturo in se dogovorili, da bodo študenti v tem in naslednjem študijskem letu naredili načrt in uredili okolico hiše.

V letu 2018 je bilo v okviru energetske sanacije narejeno naslednje:

• Dokončana je bila energetska prenova hiše (ovoj stavbe, …);
• Postavljena je bila samooskrbna sončna elektrarno s shranjevalnikom elektrike (baterije);
• Postavljen je bil sistem napredne storitve upravljanja z energijo;
• Postavljena je bila električna polnilnica.

Več o partnerjih projekta:

Borzen: Osnovna dejavnost Borzena je izvajanje gospodarske javne službe dejavnost operaterja trga z elektriko, hkrati je promotor razvoja slovenskega elektroenergetskega trga in nosilec Centra za podpore obnovljivim virom energije v skladu z javnim pooblastilom po energetskem zakonu EZ-1. Izhajajoč iz omenjenega zakona Borzen izvaja tudi naloge povezane z informiranjem in ozaveščanjem o učinkoviti rabi energije in obnovljivih virih energije in upravlja spletni portal www.trajnostnaenergija.si

Slovenska filantropija: Slovenska filantropija se že 25 let aktivno odziva na družbene probleme, spodbuja in razvija prostovoljstvo ter medgeneracijsko sodelovanje, deluje na področju migracij, pomaga ogroženim in je glasna zagovornica človekovih pravic. S svojimi programi vstopa na področja pomoči in zagovorništva pravic beguncev, otrok in mladih migrantov, brezdomcev in drugih oseb brez zdravstvenega zavarovanja pri zagotavljanju zdravstvenih storitev; poleg tega pa izvaja tudi različna usposabljanja, ozavešča ter informira javnost o dogajanju na vseh omenjenih področjih.

Mestna občina Ljubljana: Ljubljana, glavno mesto Republike Slovenije, je mesto po meri človeka, ki je znano po tem, da je zeleno, čisto, varno in prijazno vsem. Z okoli 289.000 prebivalci izraža prikupnost majhnega mesta s sproščenim vzdušjem, a združuje tudi elemente moderne metropole z živahnim utripom. Kot politično, znanstveno, kulturno, zgodovinsko in izobraževalno središče države je tudi v središču pozornosti dnevnega dogajanja. K vsestranskosti mesta temu so pripomogli številni ukrepi, dejavnosti in storitve Mestne občine Ljubljana – tako mestne uprave kot javnih zavodov in podjetij –, ki zagotavljajo višjo kakovost življenja na vseh področjih, kar potrjujejo tudi priznane mednarodne nagrade. Več o Mestni občini Ljubljana: www.ljubljana.si

#PSSS! o poletnih aktivnostih

Junija se oglašamo s pestrim naborom poletnih aktivnosti, ki jih ponujamo. Želimo vam zanimivo branje!

Na povezavi junijski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu.

Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.

Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in  povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.

Okrogla miza “Pogovarjajmo se o migracijah” v Črnomlju

Slovenska filantropija v okviru niza pogovorov »Odpiramo aktualne teme« vabi na okroglo mizo, ki bo v sredo, 5. 6. 2019 ob 10. uri, v Hiši Sadeži družbe Črnomelj.

V zadnjem času so se v Beli krajini zvrstili različni dogodki, povezani z migracijami. Pri svojem delu se vsakodnevno srečujemo z ljudmi, ki jih pojav migracij bega in smo prepričani, da je o težavah treba spregovoriti. Prepuščanje urejanja razmer lastnikom zemljišč in prebivalcem ob meji ob pojavu ilegalnih prehodov meje je neprimeren odziv s strani vlade. Se vrtimo v začaranem krogu pozivov na ukrepanje in obenem onemogočanjem le-tega preko različnih shodov in pozivov proti ukrepom, kar lahko pelje zgolj v netenje sovražnosti?

Teme bomo odprli predstavniki Slovenske filantropije, policije, občin in krajevnih skupnosti, komunalnih služb in ljudje, ki živijo ob meji.

Vabljeni!

10. Festival migrantskega filma

Slovenska filantropija ob svetovnem dnevu beguncev jubilejno desetič organizira FESTIVAL MIGRANTSKEGA FILMA (FMF).  V  Ljubljano in 11 drugih mest po Sloveniji ponovno prihajajo projekcije in spremljevalni dogodki, ki osvetljujejo različne obraze migracij, azila ter življenja beguncev.

Festival migrantskega filma bo v Ljubljani potekal med 17. in 20. junijem v Kinodvoru, Slovenski kinoteki, Pritličju in na Slovenski filantropiji. Obiskovalci si bodo festivalske filmske projekcije lahko ogledali v Hišah Sadeži družbe in partnerskih organizacijah v Mariboru, Novem mestu, Velenju, Murski Soboti, Ljutomeru, Žalcu, Cerknici, Logatcu, Metliki, Črnomlju in Vipavi. Udeležba na dogodkih je brezplačna z izjemo projekcije filma Najlepša dežela na svetu.

V treh sklopih – Zapiranje mej, Portreti in Begunstvo LGBTIQA+ oseb – bo festival gledalcem ponudil 18 filmov iz 16 držav. Na festivalu bodo gostovali trije filmski ustvarjalci in gostje spremljevalnih dogodkov. Tudi tokrat bodo v ospredju aktualne zgodbe, povezane z razlogi za odhod, z evropsko azilno politiko in zapiranjem mej bogatih držav. S filmskimi zgodbami in prispevki gostov pozivamo k razmisleku o aktualni migracijski politiki in ponujamo drugačen pogled na ljudi, ki ostajajo za mejnimi ograjami, v nehumanih razmerah ali umirajo v valovih.

Udeležba na dogodkih je brezplačna z izjemo projekcije filma Najlepša dežela na svetu.

»Tudi letošnji Festival migrantskega filma vabi k razmisleku, zakaj se nekdo odloči in zapusti domači kraj v upanju na boljše življenje. Zakaj ne živimo vsi enakega udobja? Ali je res kraj rojstva lahko povod za srečno ali nesrečno življenje? Ali gre za slo po življenju ali za beg pred njim? Je drugačnost drugačnost ali je le odsev nas samih, naš drugi jaz?« – Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije

Otvoritev festivala bo v ponedeljek, 17. junija ob 18.30 uri v Kinodvoru v Ljubljani. Otvoritveni film Stiks (Styx, 2018) je posnel avstrijski režiser Wolfgang Fischer. Večer bomo nadaljevali s pogostitvijo Skuhnine svetovne kuhinje v kavarni Kinodvora.

Osrednji dogodek festivala bo potekal v četrtek, 20. junija ob svetovnem dnevu beguncev, ko bo ob 18. uri v Slovenski kinoteki projekciji filmov sledil pogovor z Giulio Bertoluzzi, avtorico filma Neobičajen ulov (Strange Fish, 2018), in Arnejem Zupančičem, Info Kolpa, na temo zapiranja mej. Festival bomo zaključili s premiero filma Najlepša dežela na svetu (Das schönste Land der Welt, 2018) v prisotnosti režiserja Želimirja Žilnika, ki bo pozneje zvečer v Kinodvoru ob 21. uri. Projekciji bo sledil pogovor s filmskim gostom. Dogodek v Kinodvoru poteka v sodelovanju s festivalom Kino Otok.

Več o programu letošnjega festivala in spremljevalnih dogodkih lahko preberete na spletni strani festivala.

Mednarodna konferenca o integracijskem procesu v Zagrebu

Konferenca z naslovom Skupnosti dobrih praks – ‘stari’ in ‘novi’ člani družbe v integracijskem procesu bo v Zagrebu v petek, 7. junija. Vrhunec projekta WELCOMM, ki povezuje nevladne organizacije, civilno družbo, uradnike in državljane tretjih držav iz štirih EU držav (Avstrije, Hrvaške, Italije in Slovenije) bo projekt zaključil skozi razpravo, ustvarjanje ter integracijo.

Žarišče konference bodo obstoječe integracijske pobude – tiste, ki so jih ustvarili begunci in migranti sami, in tudi tiste, ki jih začnejo ‘stari’ člani družbe. To je tudi glavni poudarek projekta: integracije ne morejo uresničevati samo migranti ali ‘domorodci’ – je dvosmeren proces, ki potrebuje aktivno udeležbo starih in novih članov družbe. Uspešna integracija zahteva nenehen dialog in ustvarjanje novih rešitev, ki skupno življenje olajšajo.

Več si preberite na WELCOMM spletni strani.

Program konference je dostopen tukaj:

Veseli dan prostovoljstva

Osrednji dogodek 20. Nacionalnega tedna prostovoljstva je potekal 16. maja na Bregu ob Ljubljanici. Predstavilo se je 78 prostovoljskih organizacij, sodelovalo je 500 prostovoljcev in prostovoljk, dogodek pa je obiskalo 1500 obiskovalcev.

Več fotografij je dostopnih tukaj.

Slovesni dan prostovoljstva 2019

Na prireditvi ob Slovesnem dnevu prostovoljstva v okviru 20. Nacionalnega tedna prostovoljstva, 14. maja 2019 v Kulturnem domu Črna na Koroškem, smo občinam, ki aktivno podpirajo prostovoljce in prostovoljske organizacije, podelili nazive Prostovoljstvu prijazno mesto, šolam in dijaškim domovom, ki spodbujajo prostovoljstvo učencev, nazive Junaki našega časa, zaposlenim v javni upravi, ki so se posebej izkazali kot prostovoljci, naziv Naj prostovoljec in Naj prostovoljka, zaposlen/a v javni upravi, mentorjem pa nazive Naj mentor in Naj mentorica prostovoljcev. Preberite tudi prispevek v Večeru.

Častno pokroviteljstvo je sprejel predsednik Vlade Republike Slovenije, gospod Marjan Šarec, ki je na prireditvi podelil priznanja. Za občine, prejemnice naziva Prostovoljstvu prijazno mesto, je pred podelitvijo potekal posvet županov na temo izmenjave dobrih praks in priložnosti za razvoj in promocijo prostovoljstva.

Prostovoljstvu prijazno mesto 2019

S sistematičnim spodbujanjem prostovoljstva in zagotavljanjem podpore delovanju prostovoljskih organizacij, soustvarjanjem pozitivne družbene vrednosti prostovoljstva v lokalni skupnosti in promocijo prostovoljstva z lastnim zgledom vodstev občin je 21 slovenskih občin naziv Prostovoljstvu prijazno mesto ponovno potrdilo, naziv pa je prvič pridobila tudi Občina Divača. Za utemeljitve nazivov obiščite to povezavo, fotografije pa najdete tukaj.

Prejemnice naziva Prostovoljstvu prijazno mesto:

• Občina Črna na Koroškem
• Občina Gornja Radgona
• Občina Hrpelje-Kozina
• Občina Kamnik
• Občina Krško
• Občina Laško
• Občina Radlje ob Dravi
• Občina Ravne na Koroškem
• Občina Sevnica
• Občina Sežana
• Občina Slovenske Konjice
• Občina Škofja Loka
• Občina Trbovlje
• Mestna občina Velenje
• Občina Žalec
• Občina Kočevje
• Mestna občina Kranj
• Občina Medvode
• Občina Postojna
• Občina Tržič
• Občina Vodice
• Občina Divača

Naj prostovoljec in Naj prostovoljka, zaposlen/a v javni upravi 2018

S priznanjem izpostavljamo zaposlene v javni upravi, ki v prostem času opravljajo prostovoljsko delo in prispevajo k promociji prostovoljstva med zaposlenimi v javni upravi. Za utemeljitve nazivov obiščite to povezavo, fotografije pa najdete tukaj.

Naziv NAJ PROSTOVOLJEC, ZAPOSLEN V JAVNI UPRAVI, za leto 2018 prejme Samo Podgornik, ki je bil imenovan na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Naziv NAJ PROSTOVOLJKA, ZAPOSLENA V JAVNI UPRAVI, za leto 2018 je prejela Ninna Kozorog, ki je bila imenovana na predlog Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Preberite si tudi intervju z njo na Maribor24.si.

Komisija si je dovolila, da poleg glavnih nazivov Naj prostovoljec zaposlen v javni upravi in Naj prostovoljka zaposlena v javni upravi podeli tudi tri posebna priznanja, in sicer: gospe Jelki Tršinar za izjemno prostovoljsko udejstvovanje in širjenje solidarnosti v lokalnem okolju, gospe Angeli Marton za dolgoletno prostovoljsko delo in spodbujanje solidarnosti in gospe Glorii Šepec za kontinuirano povezovanje prostovoljstva in doprinos k dolgoročnemu sodelovanju šole in bolnišnice.

Naj mentorji in Naj mentorice 2018

NAZIV NAJ MENTORICA PROSTOVOLJCEV prejme Marja Guček za kakovostno vodenje prostovoljcev in angažirano podporo njihovemu delu v Mladinskem kulturnem centru Maribor. NAZIV NAJ MENTOR PROSTOVOLJCEV prejme Amir Crnojević za kakovostno vodenje prostovoljcev in angažirano podporo njihovemu delu v Zavodu za oskrbo na domu Ljubljana.

POSEBNO PRIZNANJE za izjemno koordiniranje in mentoriranje prostovoljcev v Mestni zvezi upokojencev Ljubljana prejme Katja Krivec, za izjemno delo v lokalnem okolju in angažirano podporo prostovoljcem pri Rdečem križu Slovenije, OE Maribor, KORK Dvorjane pa posebno priznanje prejme Marina Toplak.

Utemeljitve nazivov najdete na tej povezavi, fotografije pa najdete tukaj.

Junaki našega časa

Naziv je v šolskem letu 2018/2019 potrdilo 17 šol in dijaških domov:

• OŠ Antona Aškerca Velenje
• OŠ Grad
• OŠ Kuzma
• OŠ Livada Ljubljana
• OŠ Lucija
• POŠ Bilje
• OŠ Preska
• OŠ Simona Jenka
• OŠ Sladki Vrh
• OŠ Šmartno pri Litiji
• OŠ Tone Čufar Ljubljana
• OŠ Vransko Tabor
• OŠ Zreče
• SŠ Črnomelj
• Gimnazija Celje – Center
• Biotehnični izobraževalni center Ljubljana
• Dijaški dom Antona Martina Slomška Maribor

Naziv Junaki našega časa je v šolskem letu 2018/2019 na novo pridobilo 5 osnovnih in srednjih šol oz. zavodov:

• OŠ Pohorskega bataljona Oplotnica
• OŠ Janka Glazerja Ruše
• Vzgojno izobraževalni zavod Frana Miličinskega Smlednik
• Srednja zdravstvena šola Ljubljana
• Ekonomska šola Novo mesto

Utemeljitve nazivov najdete na tej povezavi, fotografije s podelitve pa tukaj.

Vsem prejemnikom nazivov in priznanj iskrene čestitke!

Zaključek projekta v Maroku

Konec meseca aprila (29. – 30. 4. 2019)  smo namenili zaključnim dejavnostim v projektu Izobraževanje o človekovih pravicah in opolnomočenje otrok  v Maroku. Pred zaključnim dogodkom smo se predstavniki partnerskih organizacij ARID in Slovenske filantropije sestali z vodjo regionalnega oddelka maroškega Ministrstva za izobraževanje, gospodom Mohamedom Chantoufom, in Saidom El Khattabijem, ki je zadolžen za koordinacijo projektov v šolah ter njihovo vrednotenje. Gospod Chantouf je izrazil svojo hvaležnost Republiki Sloveniji za podporo pri izvajanju projektov, ki so namenjeni opolnomočenju otrok skozi izobraževanje o človekovih pravicah. Poudaril je, da so projekti Slovenske filantropiji zelo relevantni in prispevajo k implementaciji reforme izobraževanja ter drugim strateškim načrtom in zakonom, namenjenim zaščiti otrok. Specifičnost projektov Slovenske filantropije je v poudarku na vključevanju šol, učiteljev in otrok iz ruralnih predelov Maroka, kar je po besedah gospoda Chantoufa zelo dobrodošlo. Ponujanje novih znanj učiteljem, krepitev njihovih zmožnosti in omogočanje implementacije pridobljenega znanja oziroma učenja skozi delo je po besedah predstavnikov Ministrstva za izobraževanje vložek v trajnost projekta. Sestanek sta zaključila z izraženim upanjem, da bomo pri Slovenski filantropiji nadaljevali s podobnimi projekti in z njimi zajeli večje število regij,  šol, učiteljev in otrok.

Prejšnji torek, 30. 4. 2019, pa je v maroškem mestu Al-Hoceima potekal zaključni dogodek projekta, ki ga izvajata lokalna partnerska organizacija ARID in Slovenska filantropija ob podpori Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. Namenjen je bil končni refleksiji in oceni uspešnosti projekta. Udeležilo se ga je 60 predstavnikov vseh ciljnih skupin in deležnikov v projektu: otroci, starši, učitelji, predstavniki NVO ter predstavniki šolskih oblasti iz Al-Hoceima in Tangierja.

Nekateri od kazalnikov:

• 40 učiteljev
• 17 šol (14 iz Al Hoceima in 3 iz Tangierja)
• 619 delavnic
• 1307 otrok (47,3 % deklic)
• okrog 600 staršev

Splošni zaključki vseh udeležencev so bili, da je imel projekt pozitivne učinke na vse vključene deležnike in širše. Otroci so se seznanili s svojimi pravicami in prišli do spoznanj glede tega, kakšno ravnanje z njimi je primerno in kako naj bi oni ravnali z drugimi. Pridobljena znanja uporabljajo izven učilnic – na šolskih hodnikih, dvoriščih, v skupnosti, kjer delujejo tudi kot prostovoljci in  zagovorniki pravic. Postali so bolj občutljivi na potrebe drugih, bolj prikrajšanih, kot so npr. otroci s posebnimi potrebami ali otroci begunci. Tudi učitelji so poročali, da so se ogromno naučili in da so oni tudi začeli drugače gledati na potrebe otrok, predvsem otrok iz prikrajšanih skupin. Zelo so veseli, da so lahko uporabljali različne interaktivne in participativne metode poučevanja in na ta način razbili rutino poučevanja. Za vsako delavnico so za priprave porabili najmanj 7 dni, kar je tudi njih spodbudilo za raziskovanje in učenje, saj jih je bilo treba otrokom predstaviti na zanimiv in izzivalen način. Delavnice za otroke so prispevale k bolj pozitivnemu vzdušju na celi šoli, šole so se potem tudi povezale s skupnostjo. Na svoje delavnice so učitelji povabili zdravnike, pravnike, policiste in druge; vse z namenom čim boljšega učenja in povezovanja delavnic z vsakdanjimm življenjem otrok. Starši so zelo hvaležni za priložnost, da so lahko v tem sodelovali njihovi otroci in oni sami.

#PSSS! o prostovoljstvu

Maja se oglašamo s temo prostovoljstva, saj ta teden obeležujemo Nacionalni teden prostovoljstva. Želimo vam zanimivo branje!

Na povezavi majski PSSS! novičnik najdete novice vseh petih nevladnih organizacij v partnerstvu.

Projekt Povezovalni, Sodelujoči, Strokovni, Slišani! ali enostavno PSSS! je povezal pet različnih organizacij v partnerstvo z namenom boljšega povezovanja ter sodelovanja med nami, povišanja slišanosti o našem delu, izpostavljanja raznolikosti vsebin, ki jih pokrivamo in strokovnosti vsakega posameznega partnerja.

Partnerstvo sestavljamo uveljavljene nevladne organizacije, ki strokovno pokrivamo različna področja, stičišče vseh pa je vzgoja za solidarnost, zagovorništvo ranljivih skupin, delo za skupnost, aktivacija ljudi/prostovoljcev ter usmerjenost k sodelovanju in  povezovanju z NVO in drugimi sektorji. Delujemo na različnih nivojih: Slovenska filantropija, Zavod Nefiks, ZPM Ljubljana Moste Polje nacionalno; Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto regionalno in Zavod Voluntariat globalno.

Usposabljanje o rejništvu in otrocih brez spremstva

V Narodnem muzeju – Metelkova 7. in 8. maja 2019 poteka usposabljanje na temo rejništva in otrok brez spremstva, ki ga izvajata sodelavca Slovenske filantropije Marina Uzelac in Franci Zlatar v sodelovanju z našo predsednico Anico Mikuš Kos.

Usposabljanje je del evropskega projekta FORUM – Za otroke brez spremstva: prenos znanja na strokovnjake in strokovnjakinje z namenom krepitve rejništva, ki ga sofinancira Evropska unija iz sredstev Programa za pravice, enakost in državljanstvo.

Enako usposabljanje smo izvedli že 23. in 24. aprila 2019.

Več o projektu si lahko preberete na spletni strani.

Koordinator aktivnosti v Metliki (M/Ž)

Iščemo koordinatorja aktivnosti (M/Ž) v medgeneracijskem centru Hiša Sadeži družbe (VGC Marela).

Naloge koordinatorja bodo organizacija in izvedba medgeneracijskih aktivnosti za otroke in odrasle v Hiši Sadeži družbe Metlika, delo z uporabniki, sodelovanje pri promociji projekta, opravljanje del in nalog po navodilu vodje in kakovostno delo s prostovoljci

Pričakovana znanja in kompetence:

• zahtevana je izobrazba 7. stopnje (univerzitetna ali 2. bolonjska ),
• najmanj 3 leta po pridobitvi diplome na področju dela z ranljivimi skupinami (starejši ljudje, migranti, Romi, družine, ki tvegajo revščino…),
• upoštevali bomo delovne izkušnje, ki so si jih kandidati pridobili tako v okviru zaposlitev kot prostovoljskega dela,
• tekoče (govorno in pisno) znanje slovenskega jezika,
• sposobnost samostojnega dela,
• vozniški izpit B kategorije

Pomembne informacije:

• Trajanje zaposlitve bo za čas nadomeščanja porodniške odsotnosti zaposlene (18. 6. – 25. 8. 2019)
• Delo bo potekalo v Metliki za polni delovni čas

Prijave sprejemamo do vključno srede, 22. maja 2019, na barbara.gorican@filantropija.org, kamor pošljete svoj življenjepis (CV) z dokazili o zahtevanih delovnih izkušnjah.
Več informacij dobite na 01 430 12 88, kontaktna oseba je Barbara Goričan.