Učitelj slovenščine za tujce

Naziv delovnega mesta: Učitelj slovenščine za tujce

Kraj opravljanja dela: Velenje

Opis dela: Trimesečni tečaj osnov slovenskega jezika in opismenjevanja za odrasle: spoznavanje z osnovnim besediščem ter razumevanje preprostih pogovorov in navodil), ki temelji na praktičnem izkustvu in simulaciji pogovora v različnih situacijah.

Potrebna znanja: Izkušnje z učenjem tujcev. Učenje v skupini. Znanje angleškega jezika. Zaželeno znanje arabskega jezika. Vozniški izpit B kategorije.

Izobrazba:visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (7. stopnja),profesor/profesorica slovenščine

Zaposlitev ali honorarno delo za 5 ur na dan, od 1. 10. 2018 do 31. 1. 2019.

Prijave zbiramo na info@filantropija.org, zadeva Prijava na razpis 3 do 23. 9. 2018.

Aktualna prostovoljska dela

Na Slovenski filantropiji redno iščemo prostovoljce za pomoč pri izvajanju naši programov (Prostovoljski servis, Hrana ljudem – ne smetem, program migracije, …). Trenutno so na voljo spodnja prostovoljska dela:

Učenje slovenskega jezika za begunce/prosilce za azil

“Dober dan, kako si?” 🙂

Potrebujemo pomoč pri učenju slovenskega jezika za begunce oziroma prosilce za azil. Pomoč poteka individualno oz. v manjših skupinah.

“Učenci” prihajajo iz različnih držav, so različne starosti in imajo različen nivo znanja slovenščine in angleščine. Gre za laično poučevanje, zato so znanje in izkušnje zaželene, ne pa nujne. Pri delu nudimo strokovno pomoč in podporo. Vse zainteresirane povabimo na uvodno predstavitev.

Št. ur na teden: 1-3

Kontakt: Tina Velišček, 031 611 037

Deljenje viškov hrane socialno ogroženim

Iščemo prostovoljce, ki bi se pridružili že ustaljeni ekipi za deljenje viškov hrane ob četrtkih in /ali petkih zvečer (četrtek ob 19. uri in petek med 21. in 22. uro). Hrano se s službenim avtomobilom prevzame pri donatorju in dostavi socialno ogroženim posameznikom in družinam v Ljubljani. Delo poteka v paru (2 prostovoljca skupaj), prevoz je zagotovoljen. Pogoj je vozniški izpit B-kategorije.

Št. ur na teden: vsak 2. teden po 2 uri

Kontakt: Tina Velišček, 031 611 037

Druženje in spremljanje mlajše ženske

Mlajša ženska zaradi bolezni večino časa preživi doma, vendar si to želi spremeniti. Doma ima kužka, s katerim bi se želela kdaj odpraviti na sprehod, vendar pri tem potrebuje spremstvo. Iščemo prostovoljca/ko, ki bi si želel/a enkrat na teden na sprehod z gospo in kužkom, malo poklepetati, skupaj spiti kavo ali sok. Sprehodi bi potekali v Tivoliju.

Iščemo tudi prostovoljca/ko, ki bi jo lahko spremljal/a na dnevne aktivnosti, ki jih obiskuje v Savskem naselju. Spremstvo bi potekalo v taksiju (prostovoljec pri tem nima stroškov) ob torkih med 12. in 15. uro, četrtkih med 14. in 17. uro in petkih med 11. in 13. uro.

Prostovoljec/ka lahko spremlja gospo na enega ali več terminov, pomembno je le, da se dogovorjenih terminov drži. Za vse prostovoljce je obveznouvodno usposabljanje za prostovoljce na Slovenski filantropijiin dodatno krajše usposabljanje na Društvo LIGA proti epilepsiji Slovenije.

Pričakovane izkušnje: Izkušnje niso potrebne. Od prostovoljca se pričakuje, da je zanesljiv, odgovoren in ima čut za ljudi. V primeru sprehodov s kužkom pa tudi ljubezen do živali.

Št. ur na teden: po dogovoru

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Učenje angleščine za begunce/Teaching refugees English

Potrebujemo prostovoljce za učenje osnovne in nadaljevalne angleščine za prosilce za azil in begunce.

Pomoč poteka individualno oz. v manjših skupinah. “Učenci” prihajajo iz različnih držav, so različne starosti in imajo različen nivo znanja slovenščine in angleščine. Gre za laično poučevanje, zato so znanje in izkušnje zaželene, ne pa nujne. Vse zainteresirane povabimo na uvodno predstavitev. Pri delu nudimo strokovno pomoč in podporo.

Št. ur na teden: 1-3

Kontakt: Tina Velišček, 031 611 037

Druženje s starejšim gospodom

Te zanima delo s starejšimi? Se rad/a pogovarjaš in odpiraš debate iz različnih področjih, še posebej tiste s področja kulture, gledališča, igre? Iščemo prostovoljca/ko, ki bi bil pripravljen/a priskočiti na pomoč družini, ki se je pred kratkim znašla v stiski zaradi hude bolezni očeta.

Gospod je mlajši upokojenec, ki uživa v pogovorih, zanj pa družina zelo lepo skrbi in mu nameni vso pomoč, ki jo potrebuje. Družina bi potrebovala pomoč prostovoljca/ke le takrat, ko odidejo od doma zaradi nujnih obveznosti, saj zaradi bolezni ni zaželeno, da gospod ostane sam. S pomočjo bi tako omogočili družini, da lahko gre po opravkih mirno, z vedenjem, da je v času njihove odsotnosti za gospoda poskrbljeno.

Pomoč bi potekala na domu družine, predvidoma 1krat na teden oz. po potrebi. Zaželeno je, da ima prostovoljec/ka čas v dopoldanskem času, ni pa to pogoj.

Pričakovane izkušnje: Od prostovoljca se pričakuje veselje do dela s starejšimi ljudmi, zanesljivost, odgovornost in komunikativnost.

Št. ur na teden: 2-3

Kraj dela: Medvode

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Druženje in sprehodi s starejšo gospo

Starejši zakonski par preživlja svojo starost na veliki kmetiji v okolici Ljubljane. V popoldanskem času jima družbo delajo otroci in vnuki, v dopoldanskem času pa ostajata sama. Družbo bi potrebovala predvsem gospa, ki si želi vrstnico, vitalno upokojenko, ki bi znala gospo spodbuditi, da se skupaj sprehodita v okolici doma, v naravi ali skupaj poklepetata.

Druženje bi potekalo predvidoma 1-krat tedensko v dopoldanskem časi na domu družine.

Pričakovane izkušnje: Izkušnje niso potrebne, pomembno je le, da ima prostovoljka dobro razvito empatijo in da zna dobro komunicirati z ljudmi.

Št. ur na teden: 2

Kraj dela: okolica Ljubljane

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Prostovoljci za delo z avtistično punco

Mati s 17-letno punco z avtizmom potrebuje prostovoljce, ki bi se z njo igrali oziroma delali po Son-Rise programu, ki krepi lastne potenciale otroka in ga osebnostno razvija. Delo bi potekalo vsak dan na domu družine v Lavrici, ob Dolenjski cesti. Avtobusna postaja in parkirni prostori so pred stavbo.

Če ste oseba polna energije, vesela, živahna, dobrega srca in se želite resnično povezati z otrokom, ki ima težave s socializacijo, vas Društvo Sonshine toplo vabi, da sem jim pridružite.

Pričakovane izkušnje: Posebna znanja in sposobnosti prostovoljcev niso potrebne, saj bo informacije in veščine za uspešno delo prostovoljcem prenesla mama. V primeru dodatnih prostovoljčevih vprašanj je na voljo tudi društvo Sonshine (www.SonshineCenter.eu)

Kraj dela: Lavrica

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Pomoč pri iskanju stanovanj

Ker veliko migrantov potrebuje dom, iščemo prostovolj-ca/ko za pomoč pri iskanju.

Gre za posameznike, pare in družine iz različnih držav, ki iščejo stanovanje v Ljubljani.

Mentorstvo oziroma podrobna navodila kako iskati namestitev, zagotovimo na Slovenski filantropiji.

Pričakovane izkušnje: Za delo niso potrebna specifična znanja, le veliko potrpežljivosti, komunikativnost ter nekaj časa in energije.

Kontakt: Tina Velišček, 031 611 037

Druženje z mlajšim moškim

Upokojena starša skrbita za svojega 33-letnega sina, ki se je pred več kot 10 leti hudo poškodoval v prometni nesreči. Od nesreče naprej je na invalidskem vozičku in ne more govoriti, vendar pogreša družbo in socialne stike. Iščemo prostovoljca/ko, ki bi enkrat na teden obiskal/a družino na domu in jim delal/a družbo. Ker so z vozičkom težko mobilni, je takšno druženje še toliko bolj dobrodošlo.

Pričakovane izkušnje: Zaželena je empatičnost in veselje do dela z ranljivimi posamezniki, izkušnje niso potrebne.

Št. ur na teden: 1-2

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Učna pomoč za socialno ogrožene otroke

Novo šolsko leto se hitro približuje, v klopi pa bodo sedli tudi otroci, ki imajo nekoliko več težav z usvajanjem nove šolske snovi. Zelo veseli bi bili prostovoljcev, ki bi jim pri tem pomagali in tako omogočili lažje napredovanje v šoli.

V ta namen iščemo prostovoljce, ki bi bili pripravljeni nuditi individualno učno pomoč, enkrat do dvakrat na teden skozi šolsko leto. Otroci potrebujejo pomoč pri različnih predmetih, predvsem pa pri učenju angleškega jezika, matematike ali pri razumevanju slovenskega jezika.

Pomoč bi potekala na domu družine, na šoli ali v knjižnici (po dogovoru).

Pričakovane izkušnje: Od prostovoljca pričakujemo veselje do dela z mladimi in odgovornost.

Št. ur na teden: 1,5 – 3

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Prostovoljstvo na Onkološkem inštitutu Ljubljana

Nove prostovoljce vabi v svoje vrste skupina predanih prostovoljcev Slovenske filantropije, ki nudijo podporo, informacije in različne manjše usluge pacientom Onkološkega inštituta in njihovim svojcem.

Potencialni prostovoljci najprej opravijo uvodno usposabljanje za prostovoljce na Slovenski filantropiji, nato enodnevno uvodno usposabljanje na Onkološkem inštitutu, potem pa pod mentorstvom izkušenih prostovoljcev opravijo 8 delovnih terminov. Po koncu celotnega uvajanja opravijo individualni pogovor z mentorico in če so z njihovim uvajalnim obdobjem zadovoljni vsi vključeni, sklenemo dogovor o sodelovanju za vsaj eno leto. Delo opravljajo enkrat tedensko po vnaprej dogovorjenem urniku.

Pričakovane izkušnje: Od prostovoljcev se pričakuje, da so zdravi, da niso bili sami v zadnjih dveh letih zdravljeni zaradi raka, da so empatični, spoštljivi, pozitivni, zanesljivi, samostojni, da imajo občutek za timsko delo.

Št. ur na teden:  3-4 po stalnem urniku

Kontakt: Mateja Slapnik, 040 684 683

Medgeneracijske in medkulturne aktivnosti

PROGRAM ZA SEPTEMBER 2018

REDNE AKTIVNOSTI

Ponedeljek

• 8.00: joga za starejše (potrebne prijave)

Sreda

• 10.00 – 11.30: telovadba za ženske

NOVOSTI V SEPTEMBRU

Nedelja, 2. september

• 9.00 – 13.00: spoznajmo in okusimo jedi iz različnih koncev sveta

Torek, 4. september

• 10.00 – 12.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice (potrebne prijave)

Torek, 11. september

• 11.00 – 12.30: delavnica o iskanju zaposlitve in izboljšanju zaposlitvenih možnosti (potrebne prijave)

Sreda, 19. september

• 10.00 – 12.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice (potrebne prijave)
• 12.00 – 13.30: spoznavanje in izdelava naravnih domačih čistil za dom (potrebne prijave)

Petek, 28. september

• 10.00 – 12.30: iz pečice diši – peka piškotov in peciv (potrebne prijave)

Večgeneracijski center Skupna točka Slovenska filantropija

Naslov: Cesta Dolomitskega odreda 11, 1000 Ljubljana 
E: ziva.gabaj@filantropija.org
T: +386 (0)41 648 358  
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 9. ure do 13. ure

Katalog prostovoljskih priložnosti za mlade 2018/2019

Tudi osnovnošolci in srednješolci so lahko prostovoljci. Za to ni treba biti odrasel.

Tudi mladi lahko polepšate življenje tistim, ki potrebujejo pomoč.

Tudi vi lahko prispevate k ohranjanju narave, popravljanju krivic, prizadevanju za bolj pravično družbo. Tudi vi lahko pomagate.

Obstaja samo en pogoj:

DA TI JE MAR, DA TI NI VSEENO.

Prelistajte spletni katalog in poiščite svojo priložnost za aktivno sooblikovanje boljše družbe.

Katalog ponuja prostovoljske informacije vsem, ki v tem šolskem letu obiskujejo zadnje razrede osnovnih šol, srednješolcem in vsem drugim mladim.

Za lažje iskanje prave prostovoljske aktivnosti za vsakogar smo oblikovali dva kataloga:

eden zajema celotno Slovenijo,

drugi pa samo območje Ljubljane.

PROSTOVOLJSTVO ni samo pomoč nekomu, ki te potrebuje, ampak tudi priložnost za nabiranje izkušenj, raziskovanje poklicev, spoznavanje novih ljudi, nepozabna prijateljstva – skratka, ODLIČNA ŠOLA ZA ŽIVLJENJE.

Pričakujejo vas mladim prostovoljcem prijazne organizacije iz mnogih krajev, ki vam bodo v prijetni družbi in na zanimiv način približale prostovoljsko delo.

Aktivnosti Slovenske filantropije v šolskem letu 2018/2019

Na Slovenski filantropiji smo tudi letos pripravili katalog dejavnosti, izobraževanj, predavanj in delavnic za šole in druge zavode v vzgoji in izobraževanju.

Naša ponudba je primerna za vse, ki se pri delu, med učenci, starši ali v kolektivu srečujete za aktualnimi temami, povezanimi z begunci in migranti; za vse, ki bi želeli učence aktivirati za prostovoljsko delo, vzpostaviti ali nadgraditi medgeneracijsko sodelovanje v svojem okolju.

V času načrtovanja programov za naslednje šolsko leto vam zato predstavljamo nekaj aktivnosti na področju prostovoljstva, medgeneracijskega sodelovanja in migracij, ki bodo na voljo v šolskem letu 2018/19. Predstavljamo vam tudi nekaj novosti, s katerimi bi se radi vsebinsko in materialno še bolj približali vašim potrebam, dodali pa smo tudi možnost delavnic in predavanj, posebej prilagojenih potrebam posameznih šol.

Tako želimo prispevati k pozitivni socializaciji otrok in mladih, razvijanju empatije, spodbuditi solidarnost v družbi in pomagati pri vzpostavljanju spoštljivih medsebojnih odnosov ter strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ponuditi podporo na področjih, kjer se pedagoško delo zliva s poslanstvom naše humanitarne prostovoljske organizacije.

Prijazno vabljeni k pregledu naše ponudbe in k sodelovanju pri ustvarjanju bolj solidarne in pravične družbe!

Sodelavec za marketing

Naziv delovnega mesta: Sodelavec za marketing

Opis dela: Priprava ponudb storitev in izdelkov namenjenih trgu, prodaja, iskanje in dogovori s potencialnimi kupci in donatorji.  Iskanje ustreznih razpisov, sodelovanje pri prijavi. Vodenje projekta, koordinacija, poročanje.

Izobrazba: visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerizetna (7. stopnja), ekonomija ali druga družboslovna smer

Potrebna znanja: Obvladanje področja prodaje storitev in/ali izdelkov, tudi internetna prodaja. Dobro znanje najmanj slovenskega in angleškega jezika. Dobro obvladanje dela z računalnikom. Vozniški izpit B.

Zahtevane delovne izkušnje: Zaželjeno vsaj 3 leto delovnih izkušenj. Lahko tudi prostovoljske.

Zaposlitev od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2019 z možnostjo podaljšanja.

Delo poteka na sedežu Slovenske filantropije v Ljubljani.

Prijave zbiramo na info@filantropija.org zadeva Prijava na razpis 2 do 20. 9. 2018.

Predstavnik za stike z javnostmi/ Sodelavec za strateško komuniciranje

Naziv delovnega mesta: Predstavnik za stike z javnostmi/ Sodelavec za strateško komuniciranje

Opis dela: Sodelovanje pri pripravi plana strateškega komuniciranja za celostno predstavitev dela organizacije. Dnevna priprava objav za komuniciranje z različnimi javnostmi, mesečni plani, priprava sporočil za različne javnosti, zbiranje in priprava foto in video materiala, delo z mediji, iskanje novih komunikacijskih kanalov na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Izobrazba: visokošolska 2. stopnje, visokošolska univerzitetna (7. stopnja), humanistična ali družboslovna smer

Potrebna  znanja: Sposobnost kreativnega pisanja. Dobro znanje slovenskega in angleškega jezika.
Dobro obvladanje dela z računalnikom, uporaba različnih orodij za obdelavo foto in video materiala, poznavanje socialnih medijev. Obvladovanje slovenskega pravopisa. Vozniški izpit B.

Zahtevane delovne izkušnje: Zaželjeno vsaj 1 leto delovnih izkušenj. Lahko tudi prostovoljske.

Zaposlitev od 1. 10. 2018 do 31. 12. 2019 z možnostjo podaljšanja.

Delo poteka na sedežu Slovenske filantropije v Ljubljani.

Prijave zbiramo na info@filantropija.org zadeva Prijava na razpis 1 do 20. 9. 2018.

Iščemo prostovoljce za deljenje in razvoz viškov hrane socialno ogroženim

Vabimo vas, da se pridružite naši ustaljeni ekipi prostovoljcev, ki v okviru projekta Hrana ljudem, ne smetem razdeljuje viške hrane socialno ogroženim posameznikom in družinam.

Prostovoljci hrano, ki donatorjem ostane ob koncu delavnika, prevzamejo s službenim avtomobilom in jo v popoldanskem terminu prejemnikom razdelijo na našem sedežu na Viču, ob petkih pa dostavijo na domove po Ljubljani.

Delo poteka v paru (dva prostovoljca skupaj), prevoz je zagotovljen. Delo poteka 1x na teden (po dogovoru 1x na 14 dni) v popoldanskih ali večernih urah v dogovorjenem terminu.

Pogoj je vozniški izpit B-kategorije. 

Kontaktna oseba: Tina Velišček
e-mail: prostovoljci@filantropija.org
telefon: 031 611 037 (med 11.00-18:00)

 

Dnevni center za migrante

Slovenska filantropija izvaja tudi socialnovarstveni program »Dnevni center za migrante v Ljubljani in Mariboru«.

V programu lahko uporabniki aktivno preživljajo čas in se udeležujejo različnih aktivnosti.

Pred kratkim se je begunska družina preselila v novo stanovanje, ki pa je imelo kuhinjo v zelo slabem stanju zato so jo želeli popraviti.

V delavnici je oče, pod mentorstvom sodelavca programa Mostafa, iz stare mize izdelal nov kuhinjski pult.

Teden dobrodošlice 2018

Platforma SLOGA vabi na »Teden dobrodošlice«, niz dogodkov med 13. in 18. septembrom 2018 v Ljubljani, ki naslavljajo krepitev podpornega okolja, ki sprejema begunce (welcoming environment), s ciljem omogočanja vključevanja priseljencev v novo okolje. Cilj dogodkov »Tedna dobrodošlice« je prispevati k odprti družbi in spoštovanju vrednosti raznolikosti. Dogodki bodo naslovili številna vprašanja, od krepitve podpornega okolja in vloge civilne družbe pri teh prizadevanjih, vključevanja beguncev ter prehoda od institucionalnega bivanja do samostojnega življenja, otrok v migraciji do spreminjanja diskurza o migracijah in begunstvu.

S to široko paleto vprašanj so dogodki v okviru »Tedna dobrodošlice« namenjeni krepitvi medkulturne strpnosti, razumevanju kompleksnosti migracij in ozaveščanju o prispevku priseljencev k razvoju družbe z namenom krepitve odprte družbe in podpornega okolja za vključevanje priseljencev. Vključujočih družb ni mogoče vzpostaviti s pristopom od zgoraj navzdol. Izgradnja vključujočih družb zajema vse ravni delovanja, čezsektorsko in večdeležniško sodelovanje, vključno z vladno ravnjo ter civilno družbo.

S tem nizom dogodkov se platforma SLOGA pridružuje pobudi Welcoming Week, pobudi ameriške nevladne organizacije Welcoming America. Med letnim nizom dogodkov skupnosti združujejo priseljence in lokalno prebivalstvo s ciljem ozaveščanja o koristih sprejemanja vseh – vključno s priseljenci in begunci. Leta 2018 je Welcoming America uradno vzpostavila globalno pobudo Welcoming International, ki spodbuja sodelovanje med mednarodnimi partnerji s ciljem krepitve prizadevanj za sprejemanje priseljencev in beguncev na lokalni ravni po vsem svetu. Platforma SLOGA bo v globalnem gibanju dobrodošlice sodelovala z organizacijo »Tedna dobrodošlice«. Sklop dogodkov »Tedna dobrodošlice« bo prispeval tudi h krepitvi dialoga med slovenskimi in ameriškimi deležniki z namenom izmenjave izkušenj ter informacij.

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na dogodkih, namenjenih krepitvi dialoga vključujoči družbi!

Dogodki bodo potekali v angleškem jeziku. Prijazno prosimo, da svojo udeležbo potrdite tukaj.

Program

Kdaj: 13. september 2018, 14.00–15.30
Kje: SLOGA (Metelkova 6, Ljubljana), 2. nadstropje
Raznolike pripadnosti
Razprava s prof. dr. Elzbieto M. Gozdziak, profesorico na Georgetown University (Združene države Amerike) in gostujočo profesorico na Adam Mickiewicz University (Poljska)

V avtobiografskem romanu The Belly of the Atlantic Fatou Diome (2006) raziskuje občutke (ne)pripadnosti tako v tujini kot doma. Salie, glavna protagonistka romana, o sebi pravi: »Ker sem hibrid, se Afrika in Evropa zmedeno sprašujeta, kateri del mene jima pripada« (stran 182) in o vrnitvi domov (v Senegal): »Ko grem domov, sem kot turistka v lastni državi, ker sem postala ‘druga’ za ljudi, ki jih še vedno imenujem moja družina« (stran 116). Na tem dogodku bomo preučili vprašanja vključevanja priseljencev in pripadnosti tako v tujini kot doma. V luči globaliziranega sveta se bomo spraševali, v kolikšni meri je vključevanje najboljši okvir za analizo in spremljanje, kako se priseljenci prilagajajo svojemu novemu okolju. Razpravljali bomo o hibridnih identitetah in raznolikih pripadnostih ter njihovih vplivih na migracijsko politiko in oblikovanje programov, vključno s prehodom iz institucionalnega bivanja k samostojnemu življenju, dostopom do trga dela ter socialnimi odnosi med in znotraj gostiteljskih skupnosti ter priseljencev.

Kdaj: 14. september 2018, 10.00–11.30
Kje: SLOGA (Metelkova 6, Ljubljana), 2. nadstropje
Razbita otroštva: odraščanje v migraciji
Razprava s prof. dr. Elzbieto M. Gozdziak, profesorico na Georgetown University (Združene države Amerike) in gostujočo profesorico na Adam Mickiewicz University (Poljska)
V tej razpravi bo profesorica Gozdziak naslovila sorodna koncepta »razbitega otroštva« in »odraščanja v migraciji«. Ta koncepta prihajata iz dveh različnih disciplin, študij otroštva in migracijskih študij. Na področju študij otroštva pogosto umanjka pomen migracij in migracije kot opredeljujoči elementi v življenju otrok. Podobno področje migracijskih študij le v omejenem obsegu upošteva vpogled študij otroštva. Čeprav akademiki s področja migracij pogosto pišejo o otrocih in mladostnikih, zlasti z uporabo oznake »druge generacije«, redkeje prevprašujejo ustreznost uporabe zahodnega okvirja idealiziranega »normalnega« otroštva za uokvirjanje izkušenj vseh otrok, ne glede na ozadje in pripadnosti. Ravno nasprotno akademiki s področja študij otroštva pogosto vključujejo etnično raznolike skupine otrok ter mladostnikov v svoje raziskave in dela, brez da bi v celoti prepoznali posledice migracij na mladostnike. Poudarek tega srečanja bo, kako javne politike vplivajo na te koncepte in kako lahko izpodbijanje teh konceptov spodbudi pomembne spremembe politik.

Kdaj:
17. september 2018, 14.00–16.30
Kje: SLOGA (Metelkova 6, Ljubljana), 2. nadstropje
Vloga vsakega posameznika pri izgradnji družbeno povezane skupnosti
Na razpravi bodo sodelovali:
– Samer Arkawi iz Sirije, ki živi v Ljubljani,
– Primož Jamšek s Slovenske filantropije,
– Vanja Pantic-Oflazoglu, vodja mednarodega programa pri Welcoming America,
moderirala pa jo bo Adriana Aralica s platforme SLOGA.

Družba blaginje je družba, v kateri so lahko vsi člani uspešni, živijo varno in sodelujejo v družbenem, državljanskem ter gospodarskem življenju. Da bi dosegle svoj potencial, morajo biti skupnosti v 21. stoletju opremljene za učinkovito odzivanje na družbene spremembe. Skozi izmenjavo pogledov, prizadevanj in najboljših praks bo razprava naslovila, kaj lahko skupnosti storijo za odziv na demografske spremembe, da bodo bolj odprte in vključujoče za vse, vključno s priseljenci ter begunci.
Cilj razprave, ki je organizirana v sodelovanju s Slovensko filantropijo, je predstaviti najboljše prakse krepitve podpore skupnosti in razpravljati o sistemskih pomanjkljivostih pri vključevanju beguncev.
Dogodek se bo zaključil s predvajanjem dokumentarnega filma »Brez doma/Without Home«, ki ga je režiral Samer Arkawi. »Brez doma« je dokumentarni film, ki raziskuje ozadje beguncev in situacije, ki so jim ljudje izpostavljeni zaradi kulturnih razlik, stereotipov ter predsodkov v državah, v katere so migrirali. Begunci pojasnjujejo, kakšne so razmere v njihovih domovinah in zakaj so morali oditi, Evropejci pa izrazijo svoje poglede na begunsko situacijo v Evropi.

Kdaj: 18. september 2018, 10.00–11.30
Kje: SLOGA (Metelkova 6, Ljubljana), 2. nadstropje
Moč pozitivne komunikacijske strategije
Komunikacijska delavnica z Vanjo Pantic-Oflazoglu, vodjo mednarodega programa pri Welcoming America
Število razseljenih posameznikov na svetovni ravni občutno narašča, vendar se na žalost protimigrantski diskurz širi po vsem svetu. Na tem interaktivnem srečanju bomo razpravljali o izvajanju komunikacijskih strategij v časih polarizacije, uporabili študije primerov, da bi raziskali, kako spremeniti diskurz o migracijah in integraciji v tovrstnega, ki priznava pomembne prednosti vključujočih skupnosti, ter izmenjali dobre prakse spreminjanja diskurza o vključevanju priseljencev.

Projekt podpira Veleposlaništvo ZDA v Ljubljani.

Kratki predstavitvi gostujočih predavateljic iz ZDA
Dr. Elżbieta M. Goździak je redna profesorica in sodelavka Centra za socialno pravičnost na Univerzi Georgetown (ZDA) ter gostujoča profesorica na Univerzi Adama Mickiewicza (Poljska). Med letoma 2002 in 2018 je bila profesorica na Inštitutu za študij mednarodnih migracij (Institute for the Study of International Migration – ISIM) na Univerzi Georgetown. Bila je tudi urednica revije International Migration in opravljala višjo funkcijo v okviru Urada za preselitev beguncev (Office of Refugee Resettlement – ORR) ameriškega Ministrstva za zdravje in socialne zadeve. Njeno raziskovalno področje zajema trgovino z ljudmi, migrantske otroke, vključevanje priseljencev, zdravje na svetovni ravni, medikalizacijo človeškega trpljenja in zdravstvene razlike. Slovenijo je obiskala leta 2017 v okviru programa Fulbright.
Več informacij: https://www.elzbietagozdziak.com/

Vanja Pantic Oflazoglu je vodja mednarodnega programa pri Welcoming America, kjer sodeluje s skupnostmi po vsem svetu in jih podpira pri doseganju njihovega potenciala, da postanejo družbe dobrodošlice za priseljence ter begunce. Preden se je pridružila Welcoming America, je Vanja delala kot svetovalka v Istanbulu v okviru projektov, namenjenih vrednotenju pravic delavcev migrantov, pa tudi pravic beguncev ter njihovih življenjskih pogojev v Turčiji. Pred tem je v Turčiji preživela eno leto kot štipendistka programa Fulbright in raziskovala, kako spodbujati programe socialnega vključevanja žensk migrantk, ki so se preselile iz podeželja v mesta.
Več informacij: www.welcominginternational.org

Novi prostori Slovenske filantropije v Mariboru

Slovenska filantropija se v Mariboru seli na novo lokacijo.

Od danes dalje nas z našimi programi najdete v prostorih Mestnega Mladinskega Sveta Maribor (na Trgu revolucije 9).

Za podporo se zahvaljujemo Mestni občini Maribor, Andreju Fištravcu in Mestnemu Mladinskemu Svetu Maribor.

Naslov: Trg revolucije 9, 2000 Maribor
Orientacijski program za osebe s statusom begunca
Laura Rauš
Telefon: 030 467 180
Email: laura.raus@filantropija.org
Prostovoljska pisarna (ob sredah od 8. do 16. ure)
Telefon: 031 786 028
Email: tjasa.arko@filantropija.org

Anica Mikuš Kos: Moje življenje, moje delovanje

OTROŠKI POČITNIŠKI TABORI v Hiši Sadeži družbe Žalec

V Hiši Sadeži družbe Žalec smo od 16. julija do 3. avgusta organizirali že četrti poletni otroški počitniški tabor, ki je potekal v znamenju delavnic ročnih spretnosti, peke peciva, zdrave prehrane, družabnih iger, potopisnih predavanj, gozdne terapije in različnih gibalnih in športnih iger.

Vsako jutro smo imeli igre na prostem na šolskem igrišču pri I.OŠ Žalec, v parku pri Fontani ali pri ribniku Vrbje. Po kosilu pa ustvarjalne delavnice, znakovni jezik, družabne igre in potopisno predavanje. Slikali in ustvarjali smo iz papirja (sovice, čebelice, rože, škatlice) ter risali na kamne pod mentorstvom Erne Kumperger iz ateljeja Odsev svetlobe. Vsak ponedeljek nas je Duška Berločnik učila govorice gluhih, ob torkih je sledila gozdna terapija z gozdarko Tannjo Yrska iz zavoda Prana, ki nas je popeljala v čarobni svet zdravilnih zelišč. Spoznali smo čudežno moč nedotike, koprive, hrasta, poskusili žametno cikorijo in ko smo jezero obhodili, nas je na koncu druženja čakala osvežitev v Savinji. 

Zadnji dan nas je obiskal popotnik Joži Jerman ter nas popeljal na svoje 3-mesečno potovanje po Novi Zelandiji. Z nami pa sta bila nekaj dni tudi EVS prostovoljca iz Albanije in Srbije, Toni in Đorđe, ki sta otrokom predstavila Albanijo in Srbijo ter njihove običaje in hrano. Toni nam je za kosilo pripravil celo bučni burek.

Znakovni jezik in zdrava prehrana

Počitniški tabor je bil poln presenečenj, saj so nas obiskale strokovne sodelavke iz Centra za krepitev Zdravja Žalec. V dopoldanskih urah smo se razgibali in tekmovali v zabavnih športnih igrah na prostem, v Hiši pa so nas že čakale sodelavke iz zobne ambulante, s katerimi smo se pogovarjali o čistih zobkih in nutricistke, ki so nas naučile o zdravi prehrani. Skupaj smo spekli tudi zdrave korenčkove piškotke.

Obiskala nas je tudi Duška, ki nas je naučila abecedo znakovnega jezika. Vsak je imel izziv pokazati svoje ime s kretnjami. Otroci so imeli pestre, zabavne in poučne vsebine in obljubili, da se naslednje počitnice ponovno vrnejo k nam. 

Seveda pa odličnega počitniškega tabora ni brez srčnih prostovoljcev, ki so skrbeli, da so se otroci vsak dan zabavali, kaj novega spoznali, dobro jedli, predvsem pa se učili kako se igrati in sodelovati skupaj. Srčna hvala vsem našim prostovoljcem Mileni, Tatjani, Ksenji, Maji, Ini, Sabrini, Mateji, Marku, Zinki, Toniju, Đorđu in najmlajšemu, 13-letnemu prostovoljcu Maju  za pomoč pri izvedbi počitniškega tabora. Brez vas program zagotovo ne bi bil tako pester, poučen in zabaven.

Barbara Lužar, strokovna vodja Hiše Sadeži družbe Žalec

Naša Hiša dobro diha

Tokrat smo se pogovarjali z mag. Darkom Krajncem, ki je že od leta 2012 vodja Poslovne enote Slovenske filantropije v Murski Soboti, Hiše Sadeži družbe Murska Sobota. Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je bila ustanovljena na pobudo Slovenske filantropije s podporo DU Murska Sobota, Pokrajinske zveze društev upokojencev Pomurja in OŠ Murska Sobota I. Mestna občina Murska Sobota je pobudo sprejela z navdušenjem in programe hiše še vedno podpira.

»Leta 2006 smo začeli z izvajanjem projekta Sadeži družbe, v katerem smo povezovali šole in starejše, društva upokojencev in domove za starejše. 29. septembra 2009 pa smo s podporo Norveškega finančnega mehanizma vzpostavili prvi medgeneracijski center v Sloveniji, Hišo Sadeži družbe Murska Sobota,« o začetkih pripoveduje Darko, ki je s svojimi predhodniki spletel dobro sodelovanje v korist hiše. »Pohvaliti moram zaposlene in prostovoljce, ki so Hišo vzpostavljali in (ob)držali pri življenju ter v dobri kondiciji še pred mojim prihodom. V nekem obdobju v letu 2010 smo ostali celo brez zaposlenega in prostovoljci so z dežurstvom in izvajanjem dejavnosti poskrbeli, da je program nemoteno potekal.«

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota se je do leta 2017 sofinancirala preko socialnovarstvenih razpisov, vedno v kombinaciji s sofinanciranjem lokalnih občin, v največji meri pa Mestne občine Murska Sobota, brez katere projekta ne bi bilo. »Z letom 2017, po uspešni prijavi na razpis za sofinanciranje projektov Večgeneracijskih centrov (VGC) s strani Evropskega socialnega sklada in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, smo pričeli z izvajanjem projekta VGC Pomurja, ki je naše delovanje razširil tudi na druge lokacije. Skupaj s partnerji Mladinskim svetom Ljutomer, Društvom Mozaik in Zavodom Vitica smo prisotni v Prlekiji, na Goričkem in v Gornji Radgoni z okolico.«

Projekt Večgeneracijskih skupnostnih centrov je namenjen socialnemu vključevanju in zmanjševanju tveganja revščine in sovpada s temeljno idejo delovanja Hiš Sadeži družbe Slovenske filantropije, ki jih imamo v Sloveniji že na šestih lokacijah. Delo je po eni strani lažje zaradi stabilnosti dolgoročnega financiranja in nekaterih možnosti opremljanja ter storitev, ki si jih brez sredstev projekta VGC ne bi mogli privoščiti, a hkrati težje zaradi zapletene in preobširne administracije projekta, katerega zahteve včasih dušijo njihovo delo z uporabniki in prostovoljci.

 Kljub temu so danes uporabnikom na voljo vsak delovnik od 8.00 do 20.00 (v zimskem času do 19.00), včasih pa tudi kako uro dlje in kak dan med vikendom. Brez pomoči prostovoljcev in s takim nivojem financiranja projekta v tako široki obliki ne bi mogli izvajati. Dejavnosti Hiše so za uporabnike še vedno brezplačne. »V bazi imamo preko 300 prostovoljcev, ki so bili v zadnjih šestih letih, odkar vodimo elektronske baze, aktivni pri izvajanju naših dejavnosti. Sicer pa je letno v Hiši Sadeži družbe Murska Sobota aktivnih med 110 do 130 prostovoljcev, ki skupaj opravijo okoli 5.000 ur prostovoljskega dela. Zadnje čase se pozna, da je kar nekaj prostovoljcev dobilo službe in so malo manj z nami, a smo veseli zanje, nekaterim pa smo tudi pomagali s priporočilom.«

In kako Darku in sodelavcem uspe privabiti ljudi v hišo? »Privabimo jih s prijaznostjo, domačnostjo, toplo besedo, z veliko osebnega angažmaja, na vse možne načine in po vseh možnih kanalih. Najbolj uspešen je osebni pristop, pa povabilo preko prijateljev, znancev, ljudi, ki so že kdaj bili v Hiši. Izredno pomembno vlogo imajo pomurski lokalni mediji, saj brez njihovega poročanja o naših pestrih dejavnostih in vabilih na naše dogodke ne bi uspeli priti do široke množice ljudi. Ljudem prisluhnemo in jim skušamo ponuditi dejavnosti, ki jih zanimajo. Med našimi obiskovalci se vedno najdejo taki, ki imajo kakšno posebno znanje ali izkušnjo, ki so jo pripravljeni deliti z drugimi, nekatere moramo seveda za to motivirati zaposleni v Hiši, pomagajo pa nam tudi naši zvesti prostovoljci. Za motivacijo prostovoljcev bi rabili še kak dodaten impulz. Čeprav se razdajajo in vsa dela opravljajo, ne da bi pričakovali plačilo, pa so vseeno veseli kake drobne pozornosti, kakega piknika ali izleta, a takih druženj za team building projekt VGC žal ne predvideva, zato iščemo možnosti drugje, po navadi s pomočjo občin.«

Dejavnosti v Hiši je zato veliko in so dobro obiskane. Včasih se zgodi, da na kako delavnico prideta zgolj dva ali trije, a delavnico izvedejo tudi za enega, če ima voljo sodelovati. Običajno izvajalci ne odpovedo, razen kadar se je potrebno prijaviti v naprej in prijav ne zberejo dovolj. »Kdaj pa kdaj se mi zazdi, da obisk upada, a se po analizi števila obiskov vedno znova čudim, da še kar rastemo,« pravi Darko. »Presegli smo namreč že 8.000 obiskov letno, preko 2.000 različnih obiskovalcev in nad 1.400 izvedenih dejavnosti.«

Uporabniki hiše so zelo raznoliki. Darko vidi bogastvo Hiše oziroma prednost Hiše predvsem v tem, da to ni geto za ljudi s težavami, ampak vključuje vse. S tem ne prihaja do stigme, sramu, kot v primeru obiskovanja kakšne uradne institucije. Prihajajo otroci, odrasli, mladi, stari, šolarji, študenti, zaposleni, brezposelni, upokojenci, ljudje s težavami ali brez. Poleg različnih vsebin so pomembne dejavnosti socialno svetovanje in informiranje, pa tudi organiziranje pomoči za posameznika, družino. Imajo veliko stalnih uporabnikov, se pa ves čas pridružujejo novi. Nekateri so postali že prava razširjena družina.

Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je v desetih letih delovanja postala prepoznavna v lokalnem okolju. Dober glas najbolje ponesejo naokoli ljudje, ki so Hišo obiskali, prostovoljci, zaposleni, bivši zaposleni in seveda lokalni mediji, ki jih ljudje kar dobro spremljajo. Slovenska filantropija je na začetku vodila zanimivo promocijsko kampanjo s celostno grafično podobo sadežev s slogani, ki so na plakatih in v zloženkah krasili Hiše (in še danes je tako). Zasnovali so jo skupaj z Marketinško agencijo Imago. V projektu VGC Pomurja je nekaj sredstev na voljo tudi za promocijo, lani so izdelali zloženke VGC Pomurja, v katerih so obdržali podobo sadežev in v katerih se skupaj s partnerji in sofinancerji, podporniki projekta predstavljajo javnosti. Največ promocije poteka preko spletnih kanalov, imajo tudi bazo z več kakor 2.000 e-naslovi, mesečne programe pa tiskajo in razdeljujejo kar sami.

V Hiši Sadeži družbe Murska Sobota, pa tudi na ravni celotnega projekta VGC Pomurja v Prekmurje prenašajo tudi druge projekte Slovenske filantropije. Nekatere zgolj preslikajo, druge pa prilagodijo, da so čim bolj zanimivi za lokalno okolje. Širijo duh sodelovanja Slovenske filantropije in se povezujejo z drugimi organizacijami, jih vabijo k sodelovanju; odziv je dober. Prostovoljstvo in prostovoljski servis sta nepogrešljivi del hišnega programa že od vzpostavitve, pa tudi drugi programi postajajo stalnica. »Festival migrantskega filma izvajamo tako v Hiši kot tudi na grajskem dvorišču v sodelovanju z MIKK in letos tudi že v Lendavi in Ljutomeru. Viške hrane, tudi  kruh in pekovske izdelke, ponujamo v sodelovanju z Lions klubom Murska Sobota in EHO Podpornico. Zelo dobro se je prijel Dan za spremembe, pri katerem vsako leto sodeluje veliko organizacij. Programi, projekti so dobro sprejeti. Pri vsakem od njih dobimo kakega novega uporabnika, obiskovalca, saj so njihove vsebine specifične. Hiša Sadeži družbe Murska Sobota je za veliko ljudi v lokalnem okolju postala nepogrešljiv projekt.«

Skozi evalvacijo projekta ugotavljajo, da je za skoraj dve tretjini uporabnikov to edina oblika (organiziranega) socialnega vključevanja v družbo. Ker se zavedajo, da mora projekt obstajati dolgoročno, se trudijo obdržati vse vsebine, tudi tiste z malo uporabniki. Po Darkovem mnenju bi morali projekt nadgraditi z eno dodatno stalno zaposlitvijo strokovnega ali laičnega sodelavca, saj je stalno menjavanje zaposlenih preko javnih del preveč stresno in pomeni pomanjkanje kontinuitete tako pri delu v Hiši kot pri stikih z uporabniki, prostovoljci. Kot društvo nimajo zadostnih in tudi ne stalnih virov financiranja, zato so tudi strokovni delavci vedno znova na prepihu razpisov, projektov, ki pa so žal velikokrat administrativno prezahtevni.

Kljub temu Darko pravi: »v službo rad pridem, ker je delovno okolje prijetno, predvsem pa zaradi ljudi dobre volje, ki prihajajo k nam in zaradi dobre klime, ki jo ustvarjajo. Tudi zato, ker rad pomagam ljudem in sem vesel vsakokrat, ko uspemo skupaj rešiti kakšen droben problemček ali velik problem. Deliti si znamo tudi veselje in dobre trenutke. Čeprav ni vedno lahko in pridejo težki trenutki, ki so tako ali tako stalnica v vsaki službi, se zjutraj rad pojavim v Hiši na Ulici Štefana Kovača 20 v Murski Soboti.«

Obisk pri tabornikih

V petek, 17. 8. 2018, so se sodelavci Slovenske filantropije udeležili taborniškega Wood badge tečaja. V čudoviti naravi ob Bohinjskem jezeru so sedanji in bodoči vodje taborniških rodov spoznali možnost vključitve v Slovensko mrežo prostovoljskih organizacij, nacionalne projekte, kjer lahko s svojimi taborniki naredijo še kako dobro delo ali se predstavijo širši javnosti, ter dobili informacije o dodatnih usposabljanjih, ki jih na Slovenski filantropiji organiziramo za vse, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom. S taborniki smo preživeli lep dan in se jim najlepše zahvaljujemo za povabilo.

Krušne zgodbe – nasveti z dobrim namenom

Skupaj z Radiem Študent in Pekarno Grosuplje smo zasnovali projekt Krušne zgodbe, ki želi spodbujati zavedanje do sočloveka. 

Vsak izmed nas se je že kdaj znašel v situaciji, ko mu je prišel prav nasvet ali izkušnja prijatelja, sorodnika, starša ali celo popolnega neznanca. Ko se znajdemo v novi situaciji in ne vemo, kaj in kako ravnati, nam lahko izkušnja nekoga, ki je podobno že doživel, pomaga.

Življenjske nasvete in izkušnje, ki jih boste delili, smo poimenovali ’krušne zgodbe’.  

Vsaka krušna zgodba krušnega starša se tako pretvori tudi v dejanski hlebec kruha, ki nahrani lačno družino. Hlebce kruha, ki jih podarja Pekarna Grosuplje, po svoji mreži Viškov hrane – Obrok ljudem, ne smetem, delijo naši prostovoljci. 

Podjetje Don Don s Pekarno Grosuplje sodeluje z Radiem Študent pri projektih humanitarnega značaja. Verjamejo, da nihče v naši družbi ne bi smel biti lačen kruha. Zato z veseljem podpirajo projekte, ki pomagajo ljudem v stiski – socialno šibkim, tistim z motnjami v razvoju in otrokom, ki trpijo pomanjkanje. Če lahko narišejo vsaj kakšen nasmeh na obraz, je to velik uspeh. Z malimi dobrotami v življenju lahko delamo velike stvari.

Letos spomladi so se skupaj z Radiem Študent odločili za projekt, h kateremu so povabili tudi Slovensko Filantropijo. Radijski poslušalci vsak torek delijo »krušne zgodbe« – koristne nasvete, ki so jih prejeli v življenju in jih želijo deliti z drugimi. Vsak nasvet pomeni tudi kruh Pekarne Grosuplje za eno družino, ki ga prejme na lokaciji Slovenske Filantropije, v okviru podeljevanja Viškov hrane. Vsak teden podelimo do 50 hlebcev kruha.

»S projektom želimo spodbujati zavedanje do sočloveka. Če lahko delimo svoj nasvet ali dragoceno izkušnjo nekoga, svojega recimo ‘krušnega starša’, pomembnega človeka v našem življenju, in tako prihranimo kakšno neprijetnost drugemu, hkrati pa nekoga osrečimo – zakaj tega ne bi storili? Ideja krušnih zgodb je ljudi spodbuditi, da postanejo ‘krušni starši’, podelijo nasvet in s tem hlebec kruha,« sporoča Maja Maroša iz podjetja Don Don.

KOORDINATOR projekta večgeneracijskega centra dolenjske in bele krajine – M/Ž

Medgeneracijske in medkulturne aktivnosti v avgustu

Lokacija: Slovenska filantropija, Cesta Dolomitskega odreda 11, Ljubljana
Kontakt: E: ziva.gabaj@filantropija.org, M: 041 648 358

REDNE AKTIVNOSTI

Ponedeljek

• 8.00: joga za starejše (potrebne prijave)

NOVOSTI V AVGUSTU

Sreda, 1. avgust

• 10.00 – 12.00: ustvarjalno kreativne in športne dejavnosti za otroke (potrebne prijave)

Petek, 3. avgust

• 15.00 – 17.00: ustvarjalno kreativne in športne dejavnosti za otroke (potrebne prijave)

Sreda, 8. avgust

• 15.00 – 17.00: ustvarjalno kreativne in športne dejavnosti za otroke (potrebne prijave)

Četrtek, 9. avgust

• 11.00 – 14.30: spoznajmo in okusimo jedi iz Sirije (potrebne prijave)

Petek, 17. avgust

• 15.00 – 17.00: ustvarjalno kreativne in športne dejavnosti za otroke (potrebne prijave)

Sreda, 22. avgust

• 10.00 – 12.00: pogovorna skupina za starše, babice in dedke, tete in strice (potrebne prijave)

Sreda, 29. avgust

• 10.00 – 12.30: delavnica usklajevanja poklicnega in družinskega življenja (potrebne prijave)

Sestavljanka raznolikosti – mladinska izmenjava

Sestavljanka raznolikosti

… je svet priložnosti. Je svet, v katerem sva jaz in ti lahko to kar sva in s tem bogativa tudi družbo v kateri živiva.

Na mednarodni mladinski izmenjavi Sestavljanka raznolikosti, ki jo organizira Slovenska filantropija, bo od 31. julija do 11. avgusta 2018 33 mladih in 10 mladinskih voditeljev, iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije in Velike Britanije, v medkulturnem okolju kakovostno preživljalo poletje. Namen izmenjave je spodbuditi neformalno učenje, medkulturno sodelovanje, medvrstniško učenje in usvajanje socialnih veščin.

Živeli bomo v hiši, ki se nahaja v vasi Zapotok pri Kureščku, obdani s čudovito naravo. Mladi bodo v sklopu izmenjave krepili kreativno razmišljanje, ki jim bo pomagalo pri soočanju z mladostniškimi izzivi. Tematike povezane z identiteto in odkrivanjem lastnih talentov bodo raziskovali preko različnih pristopov, od pogovornih skupin, plesa, fotografije, socialnih iger, umetniškega izražanja in številnih drugih, ki jim bodo po zanimanju najbližje.

V času skupnega bivanja bodo mladi prevzeli odgovornost za vsakodnevna opravila, soočeni bodo z izzivi  življenja v medkulturnem okolju ter s tem povezane vrstniške pridobitve – učenje in deljenje znanj med vrstniki iz drugih držav – ter tako tudi sami usvajali nove veščine oz. znanja. Spoznavali bodo nove kulture ter ugotavljali ali nas razlike bogatijo ali delijo, saj bo  skupina kulturno zelo pisana. Ob večerih bodo mladi predstavljali kulture, iz katerih prihajajo, preko tradicionalnih plesov, iger, glasbe in hrane. Po izmenjavi bodo tako lahko bogatejši za nova prijateljstva, ne glede na različne osebne okoliščine vsakega izmed njih.

Med izmenjavo bodo mladi spoznavali Slovenijo, njene prebivalce in naravne in kulturne lepote.  Povzpeli se bomo na Kurešček, se spustili do Iškega Vintgarja, obiskali pa bomo tudi Bled in Bohinj.

Vrhunec letošnje izmenjave bo javna medkulturna prireditev, ki bo v četrtek, 9. 8. 2018 ob 17. uri na dvorišču Slovenske filantropije, kjer bodo udeleženci predstavili svoja nova znanja in organizirali zabavno medkulturno druženje za obiskovalce.

Smiselnost projekta so prepoznali v okviru Zavoda Movit, Nacionalne agencije programa Erasmus+, Evropska komisija pa je projekt podprla s sredstvi, ki omogočajo, kakovostno izvedbo programa in brezplačno udeležbo za mlade.

Nekoliko drugačna prostovoljska pomoč

Ob koncu leta 2017 sem se obrnil na Slovensko filantropijo, z željo, ki verjetno še ni bila izražena in je precej drugačna kot običajne. Prihajam iz družine, v kateri so bili prisotni alkohol, napeti odnosi ter čustvene manipulacije, ki so na senzibilni osebi, kot sem sam, pustile velike posledice. Kljub temu, da sem bil odličen učenec, da sem študij zaključil s povprečjem več kot 9, se ob študiju še sam izobraževal in v prihodnost zrl s številnimi ambicijami, sta mi manjkala samozavest in zaupanje, ki ti jo dajeta toplina doma, čustvena stabilnost in predvsem dober vzor, ki je lahko veliko bolj vpliven kot znanje.

Moja želja je bila, da bi lahko končno spoznal uspešno osebo, s katero bi lahko zgradil varen in spodbuden odnos, s katerim bi lahko nadomestil kar je bilo izgubljenega v primarni družini. Zavedal sem se, da bo to težko najti, vendar sem po dolgem razmisleku in iskanju zbral pogum in pisal na Slovensko filantropijo. Ni trajalo dolgo, da sva se z zaposleno strokovno delavko Prostovoljskega servisa osebno dobila. Presenetila me je njena iskrena pripravljenost prisluhniti in pomagati pri na prvi pogled nenavadni potrebi, ki sem jo izrazil.

Sprva je bila moja želja, da bi spoznal moško osebo. V tistem času sem bil vključen v terapijo in s pomočjo terapevtke sem se še posebej zavedal, da je za zdravo oblikovanje moške osebnosti potreben tudi dober moški vzornik. Ker takrat ni bil na voljo primeren prostovoljec, sem izgubil upanje in padel v posploševali vzorec “spet ne bo nič”. Očitno pa je treba včasih sprejeti tudi tisto, kar nam življenje trenutno ponuja, tako da sva se z zaposleno ponovno slišala in dogovorila, da mi poišče primerno prostovoljko. O gospe mi ni povedala kaj dosti, le da je mlajša upokojenka in kako se je do tedaj udejstvovala kot prostovoljka.

Zanimivo, kako si najprej ustvarimo napačno predstavo o ljudeh – tudi sam sem po prvih nekaj srečanjih, ki sva jih izvedla v prostorih Slovenske filantropije, dvomil, da je to tisto, kar sem iskal. Ampak vztrajnost se izplača. Bolj, ko sva se spoznavala in gradila najin odnos, bolj všeč mi je postajala in po nekaj srečanjih sem ugotovil, da je to točno tisto, kar sem iskal. Še več – imava tudi podobne zgodbe in res čutim, da sem razumljen z njene strani in da me podpira ter verjame v moj uspeh. Dobil sem točno to, kar sem potreboval.

Preden sem se vključil v prostovoljsko pomoč, sem imel težave z vključevanjem v družbo, nisem se čutil sprejetega, bil sem odtujen, nesamozavesten, kljub številnim dosežkom. Nisem res verjel, da bom kdaj sam uspešen ali da se bom lahko spet počutil del kakšne družbe, družine. Sedaj, približno pol leta po najinih tedenskih srečanjih se praktično ne počutim več osamljeno, veliko bolj verjamem vase, bolj sem samozavesten in v meni je več veselja do življenja. Prostovoljka je nekakšen moj angel varuh, ki sem ga vedno potreboval. Najina srečanja so neprecenljiva in vem, da se od tukaj naprej začenja lepo življenje! Hvala Slovenski filantropiji in moji prostovoljki. 

(Samo, uporabnik Prostovoljskega servisa)

Družabne igre na dvorišču Slovenske filantropije

Je šah tvoja najljubša miselna igra? Morda pa šele razmišljaš, da se ga naučiš igrati? Na dvorišču Slovenske filantropije te čaka vrtna miza za šah. S sabo prinesi le figure.

Povabi še enega ali tri prijatelje/sosede in na prostem zaigrajte pingpong. Za mrežico, žogico in loparje pozvonite na vrata Slovenske filantropije. Vabljeni!

Poletni počitniški tabor za otroke v HSD Vipava

Prvi del poletnega tabora za otroke se je v Hiši Sadeži družbe Vipava začel že takoj ob koncu šolskega leta in sicer 26. junija. Ker je bilo vreme zelo lepo, so vsak dan pričeli s sprehodom in športnimi aktivnostmi na stadionu. Otroci so se sprehodili tudi do Gradu Vipava in dan preživeli na bazenu v Ajdoviščini.
    

 Izdelovali so tudi kartonaste izdelke, kuhali so marelično marmelado in pekli piškote. 

Po kosilu so se igrali družabne igre in si ogledali različne filme.

Med letošnjim taborom so otroci imeli priložnost spoznati tudi druge kulture, običaje in jezike, ker so se jim pridružili trije otroci iz Rusije ter Luka, ki se je prav pred pričetkom tabora preselil iz Bosne in Hercegovine. 

Naslednji tabor bo potekal od 27. 8. do 31. 8. 2018.

Počitniška tabora za otroke v HSD Črnomelj

Zadnji teden junija in drugi teden julija sta v Hiši Sadeži družbe Črnomelj potekala počitniška tabora za otroke med 6. in 12. letom starosti.

Otroci so svojo kreativnost izražali v okviru različnih delavnic, še bolj kot lani pa so strokovni delavci iniciativo v veliki meri prepustili otrokom samim. Tako so se spontano razdelili v skupine oz. se pridružili aktivnostim, ki jih zanimajo in ustvarjali v ustvarjalnih delavnicah, igrali družabne in interakcijske igre, …

Starejši otroci so samodejno prevzeli pobudo za skrb za mlajše otroke in ob pomoči prostovoljcev in zaposlenih izvajali delavnice.  S ponosnom so skrbeli za urejenost in pripravo prostorov, razdeljevali so krožnike in pribor za kosilo, skupaj so, s pomočjo prostovoljcev, kuhali tudi bogata kosila, po kosilu pomili svoje umazane krožnike in se zapodili v nove aktivnosti.

V junijskem taboru so obiskali prostovoljko Sanelo Zukanovič, ki se kot samostojna podjetnica ukvarja s športom. V njeni telovadnici so otroci spoznali športne prvine, disciplino športnikov in še veliko drugega. V julijskem taboru pa so obiskali tudi Knjižnico Črnomelj, prisluhnili zgodbi in ustvarjali v tematski delavnici. Vsekakor pa so pod vročim soncem tudi brcali žogo, skakali aviončka in risali s kredami.

Odlično opravljeno delo daje elan za nadaljnje podvige

Pogovor z Boštjanom Matjašičem, strokovnim vodjem Hiše Sadeži družbe Metlika

Hiša Sadeži družbe je ena izmed mlajših medgeneracijskih hiš Slovenske filantropije. Nastala je na pobudo HSD Metlika, vrtca Metlika, Doma starejših občanov ter osnovne šole. Odprta je od novembra 2015, Boštjan je začel z delom le dva meseca kasneje.

»Na začetku je bilo zelo zanimivo, ker je bilo ogromno novih stvari, zame in za okolico. V januarju 2016 sem sodeloval še pri delu s prostovoljci, ki so pomagali v času begunskega vala v Dobovi. To izkušnja mi je ostala globoko v spominu, predvsem zaradi konkretne pomoči ljudem na terenu. Šlo je za razdeljevanje hrane in obleke, spremstvo k zdravniku, pomoč mamicam z otroki …«, Boštjan opisuje svoje začetke.

Po otvoritvi Hiše je bilo potrebno pridobiti uporabnike, prostovoljce, se povezati z drugimi društvi, nevladnimi organizacijami in institucijami v lokalnem okolju, pripraviti mesečni program aktivnosti, ki bi pritegnile lokalno populacijo k sodelovanju. Boštjanu je to uspelo in sedaj hiša uspešno delujejo že tretje leto.

»Danes imamo že stalne uporabnike, ki se dnevno oglasijo pri nas v Hiši, prav tako imamo izoblikovano mrežo prostovoljcev, ki vodijo posamezne delavnice in naredijo naš program še toliko bolj zanimiv. Odprti smo vsaj 8 ur od ponedeljka do petka, kdaj pa tudi dlje, odvisno od trajanja delavnice in prostega časa naših prostovoljcev.«

Od začetka leta 2017 je Hiša Sadeži družbe v projektu Večgeneracijskega centra Dolenjske in Bele krajine »Marela«, v okviru katerega se povezuje z Društvom za razvoj prostovoljskega dela Novo mesto in Centrom za izobraževanje in kulturo Trebnje. »Četudi nam je to prineslo več birokracije, imamo zagotovljen vir financiranja do leta 2021. Kar pomeni, da bo hiša lahko nadaljevala s programom in ga tudi širila. Marela prinaša tudi več usklajevanj in koordinacije, kar je dobro, saj bodo uporabniki imeli od našega sodelovanja največ.«

Po Boštjanovem mnenju je bilo pred tremi leti lažje privabiti prostovoljce, ker so ponujali nekaj novega, obenem pa je bilo več brezposelnih. »Marsikdo se je hotel predstaviti z dejavnostjo, spretnostjo, ki jo obvlada, npr. zdaj razne delavnice ponujajo muzeji, knjižnice, DSO-ji, v času počitnic tudi Rdeči križ in še kaka druga institucija. Trenutno je dokaj težko najti prostovoljce, saj so zaradi boljšega stanja v gospodarstvu več ali manj vsi zaposleni, kar je opazno tudi pri izboru kandidatov za javna dela. A ne bomo vrgli puške v koruzo, saj prihajajo nove generacije mladih, kot tudi mlajših upokojencev, ki bodo v bodoče pomembno krojili naš program. V hiši danes deluje 24 prostovoljcev, 10 je stalno aktivnih.«

Hiša Sadeži družbe Metlika kot vsaka druga Hiša Sadeži družbe v mreži Slovenske filantropije v svoje okolje prinaša tudi programe in projekte, ki jih Slovenske filantropija izvaja na nacionalni ravni – Dan za spremembe, Nacionalni teden prostovoljstva, Festival migrantskega filma. O svojem programu obveščajo ljudi preko e-novic, najbolj učinkovito pa je širjenje novic od ust do ust, saj se te v majhnem mestu hitro razširijo.

Hiša je hkrati prostor za druženje in organizacijo različnih dogodkov. Ljudje, ki jih zanimajo določene spretnosti, veščine, radi pridobivajo novo znanje in prihajajo na organizirane dogodke. Ostali, ki pa bi radi spregovorili o svojih težavah, pa se navadno oglasijo izven termina aktivnosti, kjer jim hiša nudi varen prostor za individualne pogovore o različnih življenjskih situacijah.

Uporabniki so večinoma lokalni prebivalci, ker pa je Hiša v neposredni bližini železniške postaje, so obiskovalci tudi tujci. V času počitnic je pogosto pri njih mladina, predvsem osnovnošolci, med letom pa jih obiskujejo in se udeležujejo aktivnosti večinoma starejši, upokojenci in brezposelni.

Boštjan si želi, da hiša živi in da se bo v prihodnosti razvijala in ponujala vedno nove stvari. »Tako smo letos izdelali nekaj visokih gred in jih zasadili. Sedaj imamo nekaj lastno pridelane zelenjave za izvedbo kulinaričnih delavnic. Pred hišo smo pred kratkim naredili gugalnici, na Dnevu za spremembe pa prebelili notranjost hiše. Redno vzdržujemo trato v okolici Hiše ter ostalo drevje in grmičke. Skratka, skrbimo za dobro počutje naših obiskovalcev in jih vključujemo v naše aktivnosti. Trudimo se združevati različne generacije in v skladu z osnovnim namenom večgeneracijskih centrov uspevamo prenašati znanja od starejših na mlajše in obratno.«

Boštjan Matjašič je najbolj zadovoljen, ko v ekipi vladajo dobri medsebojni odnosi. Osrečuje ga, da je delo odlično opravljeno delo, saj to daje pozitivni elan za nadaljnje podvige.

Želja po spremembi, ki vabi

»Za Slovensko Filantropijo sem izvedela od soseda, ki je bil kot uporabnik vključen v njihove programe. Z mano je delil svojo izkušnjo prostovoljstva, ki me je močno ganila in tako sem se odločila, da tudi sama ponudim svoj čas in znanje nekomu, ki bi mu lahko prišlo prav.

Na Slovenski filantropiji sem dobila svojo mentorico in šla na uvodno usposabljanje, ki je bilo zelo poučno in kot sem ugotovila kasneje, tudi potrebno. Začela sem se dobivati z osnovnošolko, ki je potrebovala učno pomoč. Najprej nisem vedela, kako naj bi vse skupaj potekalo in s kakšnim tempom, ampak ko sem spoznala njo in njeno družino je vse nekako steklo. Skrbi so bile odveč. Kadar sem prišla k njej sva sprva malo predebatirali, kako je bilo v šoli in kaj se je novega zgodilo od najinega zadnjega srečanja, nato pa začeli predelovati snov, ki ji je delala težave. Druženje sva običajno zaključili s klepetom.

Učno pomoč sem ji nudila celo šolsko leto, luštno sva se imeli in vedno sem se veselila najinih srečanj. Nisem samo jaz učila nje, tudi ona je meni veliko dala. Pogosto slišim prostovoljce govoriti o tem, koliko jih je izkušnja prostovoljstva naučila in koliko jim je dala. Šele sedaj, ko imam sama izkušnjo prostovoljstva, zares razumem, o čem govorijo. Moja izkušnja s prostovoljstvom je v celoti izredno pozitivna. Vsi ljudje, ki sem jih do sedaj spoznala skozi mojo izkušnjo prostovoljstva so polni energije, dobre volje in odločeni, da nekaj spremenijo na bolje. In ta energija človeka potegne.« (Laura, prostovoljka, 28 let)

Sestavljanka raznolikosti

V četrtek, 28. 6. smo imeli eno izmed priprav na mladinsko izmenjavo Sestavljanka raznolikosti. To je mladinska izmenjava, ki bo letos potekala od 31. julija do 11. avgusta s 43 udeleženci iz številnih držav – Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Sirije, Eritreje, idr. Na izmenjavi se bodo mladi drug od drugega učili novih veščin, skupaj ustvarjali in spoznavali kako nas lahko različnost gradi kot skupnost ter nam pomaga pri oblikovanju samega sebe na poti v odraslost.

Si za prostovoljsko delo? Dobra dela čakajo nate.

Poletni čas je čas počitnic, norih doživetij in nepozabnih spominov. Je tudi čas, ko si končno lahko malo oddahneš od študijskih obveznosti in svoj čas nameniš za dobra dela ter ponudiš pomoč nekomu, ki jo potrebuje.

Poletje boš zaključil z novimi izkušnjami, znanji, veščinami, kompetencami, ki so neprecenljive in pomembne pri opravljanju študijske prakse in kasneje pri pridobivanju svoje prve zaposlitve ter tudi z novimi poznanstvi in občutkom, da si omogočil nekomu drugemu lepše in nepozabno poletje.

V Posredovalnici prostovoljskih del najdeš trenutno več kot 160 aktualnih prostovoljskih priložnostih iz različnih področij dela po vsej Sloveniji. Klikni in poglej, mogoče kakšna čaka prav nate.

Vse aktualne novice s področja prostovoljstva pa lahko spremljaš preko prostovoljskih e-novic, ki jih prejmeš na svoj e-naslov vsakih 14 dni.

Lepo poletje in veliko uspešnih prostovoljskih zgodb vam želi ekipa programa Prostovoljstvo na Slovenski filantropiji.