Ostajam pozitivna, ker me s tem navdajajo ljudje. Ljudje, ki jim je mar za druge in za svet okoli sebe. Ljudje, ki se aktivirajo.
Kot bi se nam stvarnost rogala: »Hej, vi, ki mislite, da ste gospodarji planeta, da boste vsak čas osvojili še druge planete, pa ustavite morijo otrok, če morete!«
Slovenski javni zdravstveni sistem je po desetletjih prevlade partikularnih interesov že dovolj prepišen. Čas je, da skupaj zakrpamo luknje in rešimo javno zdravstvo!
Že od prvega dne ste pripravljeni vsem, ki so jih ujme prizadele, podariti svoje delo, čas, opremo, znanje in veščine.
Skupnostna oskrba lahko poskrbi, da se kot družba ponovno zavemo, da starost ni nekaj, kar se zgodi drugim, ampak je usoda vseh nas.
Zavedamo se, da smo s svojim delom v vsem tem času pripomogli k razvoju izjemnih in pomembnih prostovoljskih programov po Sloveniji.
Ni lepšega občutka od tega, ko pride po šoli kopica otrok v Hišo, starejši pa na delavnice.
Prva težava je torej, da nekateri ljudje širijo sovražni govor. Druga, prav tako velika težava, pa je molk tistih, ki se z izrečenim ne strinjamo.
Pomembno je, da tudi otroci in mladostniki_ce, ki so sami v stiskah ali neugodnih okoliščinah, delujejo kot prostovoljci_ke.
Razviti bo potrebno smiselne integracijske ukrepe, ne pa takšnih, ki bodo ustvarjali nove kategorije izbrisanih.







