Brez uporabe digitalnih orodij nam v času poplav ne bi uspelo opraviti več kot 10.000 ur prostovoljskega dela in s tem odstraniti ničkoliko ton mulja.
Dokončno smo ugotovili, da si krize sledijo ena za drugo. V takšnih okoliščinah je tako še pomembneje razmišljati o vizijah prostovoljstva in solidarnosti.
Ne pozabimo: »Oni so mi« in »Mi smo oni« – vsi pa smo ljudje.
Ostajam pozitivna, ker me s tem navdajajo ljudje. Ljudje, ki jim je mar za druge in za svet okoli sebe. Ljudje, ki se aktivirajo.
Kot bi se nam stvarnost rogala: »Hej, vi, ki mislite, da ste gospodarji planeta, da boste vsak čas osvojili še druge planete, pa ustavite morijo otrok, če morete!«
Slovenski javni zdravstveni sistem je po desetletjih prevlade partikularnih interesov že dovolj prepišen. Čas je, da skupaj zakrpamo luknje in rešimo javno zdravstvo!
Že od prvega dne ste pripravljeni vsem, ki so jih ujme prizadele, podariti svoje delo, čas, opremo, znanje in veščine.
Skupnostna oskrba lahko poskrbi, da se kot družba ponovno zavemo, da starost ni nekaj, kar se zgodi drugim, ampak je usoda vseh nas.
Zavedamo se, da smo s svojim delom v vsem tem času pripomogli k razvoju izjemnih in pomembnih prostovoljskih programov po Sloveniji.
Ni lepšega občutka od tega, ko pride po šoli kopica otrok v Hišo, starejši pa na delavnice.







